O vprašanjih in dilemah glede vpisa v posebni volilni imenik za poslanca italijanske narodne skupnosti v slovenski Istri smo že poročali. Pred vsakimi volitvami se namreč pojavljajo očitki o nenadnem povečanju novih vpisov. Med preverjanjem teh informacij smo naleteli tudi na podatek, da naj bi bil v ta imenik od leta 2018 vpisan aktualni poslanec državnega zbora Robert Janev (Gibanje Svoboda). Zato smo ga o tem neposredno povprašali.
ROBERT JANEV IN POSEBNI VOLILNI IMENIK: Izolski poslanec vpisan kot pripadnik italijanske skupnosti?!
Izola
Fotografija je simbolična.
Vprašanja o vpisih v posebni volilni imenik se odpirajo predvsem v času pred volitvami, ko naj bi se po navedbah nekaterih sogovornikov število novih vpisov občutno povečalo. Kritiki sistema opozarjajo predvsem na preglednost postopkov in na način odločanja komisij, ki presojajo, kdo izpolnjuje pogoje za priznanje volilne pravice kot pripadnik avtohtone italijanske narodne skupnosti.
Kdo določa, kdo je pripadnik italijanske skupnosti?
Postopek je sicer zakonsko določen. Posameznik mora podati izjavo o pripadnosti italijanski narodni skupnosti, komisija pa v upravnem postopku presoja izpolnjevanje meril, kot so povezava s skupnostjo, jezik, kultura ali sorodstvene vezi. Komisije imenujejo sveti Samoupravne narodne skupnosti (ISNS) Izola, Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti (CAN) Koper, CAN Piran in CAN Ankaran
Po mnenju nekaterih kritikov prav tu nastaja potencialni problem, saj so sveti samoupravnih skupnosti politično izvoljeni organi. Komisije sicer delujejo v upravnem postopku in na podlagi zakonskih meril, vendar del javnosti opozarja, da takšna ureditev odpira vprašanje njihove politične neodvisnosti.
Italijanščina kot merilo, a ne povsod enako
Vprašanje znanja italijanskega jezika je eno ključnih pri priznanju volilne pravice pripadnikom italijanske narodne skupnosti. Prav tu se pojavljajo očitki, da naj bi nekateri dobili volilno pravico, čeprav italijansko govorijo slabo ali sploh ne.
V izolski skupnosti pravijo, da se postopek priznanja posebne volilne pravice vodi v italijanskem jeziku, zato naj bi bilo njegovo znanje potrebno, komisija pa lahko vlagatelja povabi tudi na narok. V drugih treh skupnostih pa italijanski jezik omenjajo predvsem kot del identitete skupnosti in enega izmed elementov presoje, ne pa kot nujni pogoj v vsakem primeru. To pomeni, da so merila sicer podobna, vendar se lahko njihova razlaga med posameznimi komisijami razlikuje.
Odločanje za zaprtimi vrati
Vse štiri skupnosti poudarjajo, da komisije delujejo na podlagi zakona in internih pravilnikov ter da o odločitvah vodijo zapisnike in izdajo formalne odločbe. Vendar dokumentacija zaradi varstva osebnih podatkov ni javno dostopna.
Tako formalna sled odločanja obstaja, javnost pa ne more preveriti, na kakšni podlagi je posamezniku priznana volilna pravica kot pripadniku italijanske narodne skupnosti. Prav ta del postopka kritiki pogosto označujejo kot najmanj pregleden.
V posebnem imeniku tudi aktualni poslanec Robert Janev
Prejeli smo podatek, da je v posebni volilni imenik pripadnikov italijanske narodne skupnosti od leta 2018 vpisan tudi izolski poslanec Robert Janev. Zato smo ga vprašali, ali ta informacija drži in na kakšni podlagi naj bi mu bila priznana volilna pravica kot pripadniku italijanske narodne skupnosti.
Janev je v odgovoru zapisal, da je rojen v Kopru in da živi na območju, kjer avtohtono prebiva italijanska narodna skupnost. Dodal je, da govori italijanski jezik ter da je član športne sekcije Društva Dante Alighieri Izola, kar razume kot del svojega osebnega in kulturnega udejstvovanja v lokalnem okolju.
Vpis kot osebni podatek
"Kar zadeva sodelovanje na volitvah poslanca italijanske narodne skupnosti in s tem povezanim vpisom v posebni volilni imenik, ki terja od volivca posebno osebno opredeljevanje in nato odločanje pristojnega organa, želim poudariti, da gre za osebni podatek, ki je posebej varovan. Tako, kot kasnejša udeležba na glasovanju," je pojasnil.
V nadaljevanju je pojasnil, da je postopek vpisa v posebni volilni imenik, kolikor je seznanjen, v veljavi že dolga leta in utečen. Ob tem je poudaril tudi, da na volitvah poslancev splošnega predstavništva v državni zbor sodeluje kot kandidat politične stranke.
Komentiraj
Ampak se sprašujem, kaj imajo ti ljudje sploh skupnega z Italijo? Niti italijansko ne znajo govoriti... Jaz bi ukinil celoten CAN in z njim povezana združenja in italijansk, vključno z italijanskim skupnost, ki je popolnoma neuporabno in zapravlja denar davkoplačevalcev..... Imparate prima ad essere italiani......siete una vergona
SimeunovičPerič evo pro maxi turbo......vse za ohranit komot sedež v javnem sektorju, kot je navajen celo življenje samo za svojo osebno korist, aroganco in pozporo njemu podobnemu Zizi, ki brez ega in morale glasujejo samo, da so na komot!!!
Regional priporoča
Več kronike
PRELAHKO, DA BI TRAJALO: S Škofij odpeljal skuter, policija ga je hitro prijela
M.U.
-
včeraj ob 14:45
KO ZMANJKA PAMETI, PRIDE OGENJ: Večerna drama v Portorožu, policija sumi dve osebi (FOTO)
M.U.
-
včeraj ob 13:42
Poskrbel je zase in za svoje sorodnike. Zdaj ugotavljamo še, da je tip italijanska manjšina. Je špijon?
Kratka analiza:
"Janev je v odgovoru zapisal, da je rojen v Kopru in da živi na območju, kjer avtohtono prebiva italijanska narodna skupnost. Dodal je, da govori italijanski jezik ter da je član športne sekcije Društva Dante Alighieri Izola, kar razume kot del svojega osebnega in kulturnega udejstvovanja v lokalnem okolju."
Izjava deluje kot premišljena samopredstavitev, ki skuša ustvariti vtis kulturne vpetosti, vendar pri tem ostaja vsebinsko prazna. Janev nizanje dejstev – kraj rojstva, bivanje na območju italijanske skupnosti, znanje jezika in članstvo v društvu – uporablja kot nadomestek za jasno opredelitev, ki pa je nikoli ne poda. Namesto neposrednosti ponuja dvoumnost, ki bralca napeljuje k sklepanju o njegovi pripadnosti, ne da bi jo sam prevzel.
Povezovanje športne dejavnosti z “kulturnim udejstvovanjem” je posebej šibko in deluje kot poskus umetnega napihovanja pomena lastnih aktivnosti. Celotna izjava zato izpade kot kalkulirana samopromocija, ki želi ustvariti pozitivno podobo odprtega in večjezičnega posameznika, a pri tem razkriva predvsem pomanjkanje jasnosti in vsebinske trdnosti.
"Kar zadeva sodelovanje na volitvah poslanca italijanske narodne skupnosti in s tem povezanim vpisom v posebni volilni imenik, ki terja od volivca posebno osebno opredeljevanje in nato odločanje pristojnega organa, želim poudariti, da gre za osebni podatek, ki je posebej varovan. Tako, kot kasnejša udeležba na glasovanju," je pojasnil.
Ta izjava je problematična predvsem zato, ker se za sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov skriva izmikanje bistvu. Janev poskuša ustvariti vtis, da je vprašanje vpisa v posebni volilni imenik nekaj skoraj nedotakljivega, čeprav gre za postopek, ki ima jasne javnopravne posledice in je neposredno povezan z uresničevanjem posebnih volilnih pravic.
Sklicevanje na “posebej varovan osebni podatek” deluje kot priročen izgovor za netransparentnost. Res je, da so osebni podatki zaščiteni, vendar to ne pomeni, da se lahko javna razprava o upravičenosti do posebnih pravic preprosto zapre. Še posebej ne v primeru, ko gre za sistem, ki je financiran iz davkoplačevalskega denarja in namenjen zaščiti specifične narodne skupnosti.
Ključno vprašanje tu ni, ali je podatek formalen osebni podatek, ampak ali je njegova uporaba legitimna in skladna z namenom, zaradi katerega tak sistem sploh obstaja. Janev se temu vprašanju izogne in ga nadomesti z birokratskim jezikom o varstvu podatkov, kar deluje kot zavestno preusmerjanje pozornosti.
Tak pristop je problematičen, ker spodkopava zaupanje v sistem: če se pravice, financirane z javnim denarjem, utemeljujejo ali skrivajo za formalističnimi argumenti, brez jasne vsebinske razlage, se odpira prostor za dvom o njihovi legitimnosti. Namesto jasnosti in odgovornosti dobimo pravniško meglo, ki ščiti posameznika, ne pa nujno tudi javnega interesa.
Lep pozdrav