ZA VELIKO NOČ SAMO V TOLMINU PRODALI 600 DNEVNIH RIBOLOVNIC: Vse manj rib in domačih ribičev v naših rekah

Slovenija

Severna Primorska oziroma Goriška regija prispeva 34 odstotkov rib za prehrano v Sloveniji, kar je po navedbah predsednika Ribiške družine (RD) Tolmin, Aljoše Križaniča, 210 ton. Ribiške družine se vse pogosteje soočajo z nižjimi poletnimi vodostaji in vse bolj pogostimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, pa tudi s preobremenjenostjo prostora. Na nedavnem posvetu ribičev in ribiških družin v Idriji, so izpostavili tudi hitro rastoč profitni turistični ribolov. V času letošnjih velikonočnih praznikov so samo v RD Tolmin prodali več kot 600 dnevnih ribolovnih dovolilnic.

Fotografija je simbolična.

Da je v slovenskih rekah vse manj rib in vse manj domačih ribičev, so se na nedavnem posvetu o sladkovodnem ribištvu strinjali predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl, direktor državnega ribiškega zavoda Matevž Podjed in mnogi udeleženci. Med drugim naj bi bil eden od razlogov za to tudi neprimerno hlastanje za dobičkom s čim večjo prodajo ribolovnic turistom.

"Lani smo prodali 7200 dovolilnic, leto pred tem pa 600 manj. To je malce višje od dolgoletnega povprečja, ki se vrti okoli 6000 prodanih dovolilnic, kar je sicer še vedno precej manj, kolikor nam dovoljuje ribogojsko-gojitveni načrt," pravi Blaž Močnik iz RD Tolmin. Prihodek iz ribolovnega turizma je njihov glavni finančni vir, saj ima ribiška družina sedem polno zaposlenih in enega polovično zaposlenega. Upravaljajo z vališčem in dvema ribogojnicama.

Tolminska ribogojnica

Kot poudarja Močnik, se v tolminski ribiški družini prihodek "neposredno in posredno striktno vrača v vode in omogoča strokovno delovanje in raziskovalne dejavnosti za ohranjanje avtohtonih ribjih vrst na tem območju". Cena dovolilnice znaša 75 evrov za ribolovni da brez odvzema ribe in "90 evrov za uplen do treh šarenk, cena pa se primerno znižuje z nakupom več ribolovnih dni naenkrat".

Eden od problemov, s katerim so soočajo ribiške družine, so tudi gradbeni posegi v vodotoke, ki so škodljivi za življenjsko okolje rib. Na vprašanje, kateri vodotoki v Posočju so glede tega najbolj problematični, Močnik odgovarja, da "RD Tolmin ni mnenjedajalec in še manj soglasjedajalec, tako da na projektiranje posegov nimamo vplivov. Smo pa vedno v stikih z izvajalci del, ki so na licu mesta praviloma pripravljeni prisluhniti našim predlogom, da bi bili posegi v vode čim manj škodljivi". Kot dodaja, je vsak poseg v vodotok potencialno škodljiv za vodni habitat, "s tem, da ga zaradi ekstremnih vremenskih pojavov uničuje v zadnjem obdobju tudi narava sama".

In potem so tu še ribojede živali, ki plenijo ribe. "V glavnem se že dolga leta soočamo s težavami, ki jih povzročajo kormorani, race, veliki žagar in vidra, ki slabijo populacije rib v vodah," zaključuje Močnik.

Za pojasnila smo se obrnili tudi na kmetijsko ministrstvo, sektor za ribištvo. Med drugim smo jih vprašali, kjer v Sloveniji izdajo največ turističnih ribolovnih dovoljenj. Njihove odgovore še čakamo.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija