Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države v primerjavi z letom 2024 povečalo za 25 do 30 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 do 25 odstotkov, je v danes objavljenem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2025 zapisala Geodetska uprava RS (Gurs).

V primerjavi z letom 2021, ko je po epidemiji število transakcij doseglo vrh, je bilo lani število kupoprodaj stanovanj sicer še vedno manjše za okoli 20 odstotkov, hiš pa za približno 15 odstotkov.

"K izrazitemu povečanju števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v lanskem letu je prispevalo predvsem nižanje obrestnih mer in posledično povečevanje obsega stanovanjskih kreditov. Ob visoki stopnji zaposlenosti, realni rasti plač in ob vztrajajočem presežnem povpraševanju po stanovanjih so ti dejavniki spodbudili večjo aktivnost kupcev in investitorjev," je pojasnil Gurs. Kljub temu se je ob nadaljnji rasti cen dostopnost stanovanj za pretežni del prebivalstva še naprej zmanjševala, je dodal.

Rast cen stanovanjskih nepremičnin, ki traja od obrata cen leta 2015, se je lani nadaljevala. Na ravni države so cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zrasle za 11 odstotkov, hiš pa za 10 odstotkov. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so po intenzivni rasti v zadnjih letih lani zrasle le za dva odstotka.

Cene stanovanj in hiš so praktično povsod po državi dosegle nove rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja je na ravni države prvič prebila mejo 3000 evrov na kvadratni meter, v Ljubljani, kjer je najvišja, pa mejo 5000 evrov na kvadratni meter.