Fotografije so simbolične.

Zaščita manjšine ima jasen ustavni in zakonski namen. Hkrati pa se prav tu odpira problem, na katerega opozarja sogovornik, ki ne želi biti imenovan: kdo imenuje komisije, ki sestavljajo posebni volilni imenik, in po katerih merilih odločajo, kdo je "pripadnik" italijanske manjšine ter ali je sistem dovolj pregleden, da preprečuje zlorabe.

Opisuje množičen vpis novih volivcev, ki ga opaža pred volitvami. "Slišim, da v Izoli vsak dan vpisujejo nove volivce; v enem tednu naj bi jih vpisali več kot 30, podobno naj bi bilo v Kopru in Piranu. To se ponavlja pred vsakimi volitvami. Ljudje se o tem pogovarjajo. Pravijo, da naj bi s tem določeni kandidati vplivali na izid volitev, ker te komisije delujejo zelo selektivno, strogo do tistih, ki jih ne poznajo, od katerih zahtevajo vse mogoče dokaze njihove italijanskosti, in zelo ohlapno do 'prijateljev', ki naj bi se hodili vpisovat v volilni imenik po naročilu in jih niti ne preverjajo, če znajo italijansko," navaja.

Ključna posebnost: Volilni imenik 'ne nastane' sam od sebe

Na volitvah leta 2022 je imelo volilno pravico kot pripadniki italijanske narodne skupnosti 2771 državljanov. Prav zato lahko že manjše spremembe v posebnem volilnem imeniku vplivajo na razmerja sil na volitvah manjšinskega poslanca. Za splošne volitve je volilni imenik tehnično voden v okviru evidenc volilne pravice. Pri manjšinskih volitvah pa je odločilna dodatna 'oznaka', ali ima posameznik priznano volilno pravico kot pripadnik avtohtone italijanske narodne skupnosti.

Uradno je postopek opisan precej jasno. Državljan, ki želi uveljavljati to pravico, mora podati izjavo o pripadnosti italijanski narodni skupnosti posebni komisiji, ki ugotavlja izpolnjevanje pogojev. Zakon o evidenci volilne pravice (ZEVP-2) določa, da volilno pravico pripadnika avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ugotavlja komisija na podlagi določenih meril in po pravilih upravnega postopka. V praksi to pomeni, da odločitve komisije neposredno odločajo o tem, kdo bo sploh lahko glasoval za manjšinskega poslanca.

'Slepa pega' preglednosti

Zakon komisijo prepozna kot ključnega vratarja volilne pravice, toda vprašanje imenovanja se pogosto 'izgubi' v notranjih aktih samoupravnih skupnosti. Iz uradnih razlag izhaja, da so komisije povezane s sistemom samoupravnih skupnosti na območju občin Ankaran, Koper, Izola in Piran, ki skupaj tvorijo tudi krovno obalno raven predstavništva.

Komisije naj bi ugotavljale volilno pravico po določenih merilih, vendar, kot opozarja naš sogovornik, pogosto ni jasno, katera dokazila in merila uporabljajo v praksi. Prav zato se postavlja vprašanje, ali je komisija dovolj ločena od lokalnih političnih in interesnih omrežij, da ne bi prihajalo do zlorab.

Štiri skupnosti, štiri komisije

Vprašanja o postopku ugotavljanja volilne pravice smo poslali Italijanski samoupravni narodni skupnosti (ISNS) Izola, Samoupravni skupnost italijanske narodnosti (CAN) Koper, CAN Piran in CAN Ankaran. Iz njihovih pojasnil izhaja, da komisije povsod imenujejo sveti lokalnih samoupravnih narodnih skupnosti, torej organi, ki so politično izvoljeni znotraj skupnosti.

V Izoli je aktualno komisijo 16. decembra 2024 imenoval Svet ISNS Izola, ki ga sestavlja devet izvoljenih svetnikov. Komisijo sestavljajo Emilio Bevitori kot predsednik, Sergio Coradin kot član in Elena Žužić kot članica. Mandat se jim izteče 16. decembra 2029. V Ankaranu komisijo imenuje CAN Ankaran, ki ga sestavlja pet članov: Linda Rotter Pribac, Danijela Pirš, Maia Nerina Bertoch, Franko Železnjak in Sergio Angelini. Sedanja komisija je bila imenovana leta 2023, njen mandat pa se izteče leta 2028. Sestavljajo jo Lara Može, Kristjan Kavčič in Guglielmo William Tell.

V Kopru je bila komisija imenovana leta 2022 s strani sveta CAN Koper. Trenutno jo sestavljajo Marko Loredan, Scilla Gortan in Vita Valenti, njen petletni mandat pa se izteče leta 2027. V Piranu odgovora o imenih članov in datumu imenovanja komisije niso podali. Sporočili so zgolj to, da komisijo v skladu s statutarnimi določbami imenuje Svet CAN Piran in da je sestavljena iz treh članov.

Prav pri tem se odpira eno bistvenih vprašanj. Čeprav komisije odločajo v upravnem postopku in naj bi ravnale po zakonskih merilih, jih imenujejo organi skupnosti, ki so sami del lokalnega političnega prostora. Prav to je sporna točka, na katero opozarjajo kritiki sistema.

Koliko je bilo novih vlog? Največ številk je dala Izola

Najobsežnejši odgovor so poslali iz izolske skupnosti. Tam so od 1. januarja 2025 do 5. marca 2026 prejeli 31 vlog. Od razpisa volitev 2026 so prejeli 20 vlog, v zadnjih 30 dneh pa 15. Od teh so, kot navajajo, uspešno zaključili 16 postopkov z odločbo o priznanju posebne volilne pravice. Zavrnilne odločbe v tem obdobju niso izdali. Tri vloge so bile nepopolne, dve sta bili umaknjeni, ena oseba je bila že vpisana, ena pa se je obrnila na nepristojno komisijo. V tem obdobju so obravnavali tudi eno zahtevo za izbris posebne volilne pravice in ji ugodili.

V Ankaranu so v zadnjih 12 mesecih preverili dve vlogi in v obeh primerih vlagatelja vpisali v imenik. V koprski skupnosti so navedli, da je komisija v zadnjem obdobju odločala o približno desetih primerih, pri čemer so bile vse odločitve pozitivne. Ob tem opozarjajo, da se število vlog lahko spremeni zlasti v volilnem obdobju, tudi zaradi obvestil potencialnim upravičencem na podlagi seznamov, ki jih posreduje ministrstvo za notranje zadeve. Iz piranske skupnosti so sporočili, da so v zadnjih 12 mesecih prejeli 26 zahtevkov. V treh primerih vlagatelji niso bili vpisani, kar pomeni, da je bilo 23 vlog uspešnih.

Koliko je volivcev? Tu se skoraj vse skupnosti sklicujejo na državo

Pri vprašanju, koliko volivcev je torej dejansko vpisanih v posebni volilni imenik italijanske skupnosti, pa se je izkazalo, da lokalne komisije teh podatkov večinoma nimajo oziroma jih ne vodijo neposredno.

V izolski skupnosti navajajo, da posebne imenike sestavi ministrstvo za notranje zadeve na podlagi centralne evidence volilne pravice in da sama skupnost vodi le postopke priznanja pravice, ne pa končnega imenika. Kljub temu so sporočili, da je bilo na izolskih voliščih na državnozborskih aprila 2022 705 volivcev s priznano posebno volilno pravico. Iz ostalih treh skupnosti so odgovorili podobno: posebni volilni imenik vodijo upravne enote oziroma država, zato nimajo podatkov o točnem številu upravičencev in tudi ne morejo potrditi, ali se je njihovo število v zadnjem letu povečalo.

Kot kaže, prav na vprašanje, ali se je število volivcev pred volitvami bistveno povečalo, večina skupnosti ne more oziroma noče odgovoriti, ker s končnim imenikom formalno ne razpolaga. Posledično ostaja javnost brez jasne informacije, koliko oseb je bilo dejansko dodanih na seznam pred letošnjimi volitvami.