Na MORS so nam povedali, da sta krizno upravljanje in vodenje sistemsko urejena z zakonodajo in uredbo, ki določata pristojnosti, naloge in medsebojna razmerja vseh ključnih akterjev. Pomembno vlogo ima tudi Nacionalni center za krizno upravljanje.

"Skupno je izdelanih več kot 20 načrtov odzivanja na kompleksne krize na vseh področjih delovanja države, ki zagotavljajo usklajeno delovanje vseh organov," pojasnjujejo na ministrstvu. Ti načrti naj bi omogočili hitro in koordinirano ukrepanje v primeru večjih kriz.

Kako bi delovala država v primeru vojne

V primeru najresnejšega scenarija, torej vojaškega napada, bi vodenje civilne obrambe neposredno prevzela vlada, ki bi delovala usklajeno z vojaško strukturo. V sistem so vključena vsa ministrstva, javni zavodi in tudi določene gospodarske družbe, ki so ključnega pomena za delovanje države.

Obrambni načrt države sestavljajo načrti posameznih ministrstev, načrt uporabe Slovenske vojske ter načrti civilne zaščite. Na ministrstvu poudarjajo, da so ti dokumenti živi in se stalno posodabljajo.

"Vsi načrti morajo biti redno ažurirani in izdelani tako, da so izvedljivi," poudarjajo. Njihovo učinkovitost preverjajo na nacionalnih in mednarodnih vajah ter z nadzori pristojnih organov.

Krize iz preteklosti kot test sistema

Slovenija je v zadnjih letih prestala več resnih preizkušenj. Med njimi so bili obsežni požari na Krasu leta 2022, poplave leta 2023 ter migrantska kriza leta 2015. Po oceni ministrstva so prav ti dogodki pokazali, da sistem v praksi deluje.

"V kolikor pride do tovrstnih kriz, se organizirano in usklajeno odzovejo vsi podsistemi nacionalne varnosti,« navajajo. Po njihovih besedah je država v teh primerih uspešno zaščitila življenja ljudi, njihovo premoženje in zagotovila neprekinjeno delovanje ključnih sistemov.

Zaklonišča ostajajo ena večjih težav

Ena od najbolj izpostavljenih šibkih točk sistema so zaklonišča. Lanski pregled je pokazal precej zaskrbljujočo sliko. Od več kot 2500 pregledanih zaklonišč jih ima ustrezno potrdilo le 245, kar pomeni manj kot desetino.

Kar 1346 zaklonišč potrdila o ustreznosti nima, skoraj 1000 pa jih je neprimernih za uporabo. Takšni podatki odpirajo vprašanje dejanske pripravljenosti države na izredne razmere, kjer bi bila zaščita prebivalstva ključnega pomena.

Na ministrstvu priznavajo problem in napovedujejo spremembe zakonodaje. Pripravljeni so predlogi, ki naj bi natančneje določili, katera zaklonišča so dejansko uporabna, in omogočili bolj racionalno upravljanje sistema.

Evakuacija večjega števila ljudi

Vprašanje evakuacije večjega števila prebivalstva je eno ključnih v kriznih razmerah. Za manjše evakuacije so pristojne občine, medtem ko se pri večjih scenarijih aktivirajo državni in mednarodni mehanizmi.

Ti vključujejo tudi ukrepe, ki so del obrambnih načrtov in Natovih mehanizmov. Že letos bo Slovenija izvedla obsežno nacionalno vajo 'ODPORNOST26', kjer bodo preverjali prav scenarije množične evakuacije. "Takšne vaje so ključne za preverjanje, ali so načrti v praksi dejansko izvedljivi in ali institucije delujejo usklajeno," pojasnjujejo na ministrstvu.

Oskrba prebivalstva kot ključni izziv

Dogodki zadnjih let so pokazali, da so dobavne verige lahko hitro prekinjene. Na ministrstvu opozarjajo, da je zato ključnega pomena, da ima država lastne zaloge in vire.

"Zaloge v državnih blagovnih rezervah omogočajo blažitev motenj in premostitev obdobja do ponovne vzpostavitve dobavnih verig," pojasnjujejo. V primeru pomanjkanja lahko država sprosti rezerve hrane, vode ali goriva.

Ob tem obstaja tudi sistem prioritetnih uporabnikov, ki zagotavlja, da ključne storitve, kot so energija in komunikacije, delujejo nemoteno tudi v kriznih razmerah. Če država sama ne bi zmogla zagotoviti oskrbe, so na voljo tudi mehanizmi pomoči na ravni Evropske unije.

Pripravljenost prebivalstva še ni na ravni

Eden izmed pomembnih vidikov krizne pripravljenosti je tudi pripravljenost prebivalstva. Na ministrstvu poudarjajo, da so osnovni napotki za ravnanje v izrednih razmerah že javno dostopni. Objavljeni so na portalu GOV.SI, kjer lahko državljani najdejo informacije o ravnanju ob nesrečah in priporočilih glede osnovnih zalog. Kljub temu priznavajo, da bo treba na tem področju narediti več.

V okviru Strategije odpornosti do leta 2030 napovedujejo tudi kampanjo ozaveščanja, ki naj bi prebivalce bolje pripravila na krizne razmere.

Slovenija v evropskem varnostnem okviru

Slovenija kot članica Evropske unije aktivno sodeluje v skupnih pobudah za krepitev odpornosti. Med njimi je tudi akt o izrednih razmerah na notranjem trgu, ki naj bi zagotovil stabilnost dobavnih verig in nemoten pretok blaga.

Na ravni EU je bila sprejeta tudi strategija za krepitev pripravljenosti, ki povezuje civilno in vojaško odpornost držav članic. Slovenija mora te cilje upoštevati in jih vključevati v svoj nacionalni sistem.

Pripravljeni, a ne brez pomanjkljivosti

Na MORS ocenjujejo, da je Slovenija na krizne razmere ustrezno pripravljena, vendar obenem priznavajo, da obstajajo področja, ki zahtevajo dodatne izboljšave.

"So področja, katerim moramo nameniti več pozornosti in vložiti več energije in tudi sredstev za njihovo okrepitev," poudarjajo. Med ključnimi izzivi izpostavljajo predvsem povečanje strateških blagovnih rezerv in krepitev odpornosti sistema.