Dragan Živadonov je publiko nagovoril že pred vstopom v dvorano. Fotografiranje med predstavo ni zaželjeno. Foto: Boštjan Ritenšek

Ob 122. obletnici rojstva in stoletnici smrti pesnika Srečka Kosovela se je v okviru Kosovelovega leta sinoči v sežanskem Kosovelovem domu odvila premiera gledališkega informansa To::maj/Kosovelov krog, avtorjev Dragana Živadinova, Dunje Zupančič in Aljoše Živadinova Zupančič.

Igralsko in gibalsko zasedbo sestavljajo Luka Bokšan, Borut Doljšak, Ivo Godnič, Sara Gorše, Peter Alojz Marn, Lucija Ostan Vejrup, Timotej Novaković, Tina Resman, Eneja Štemberger in Jure Žavbi.

V avtorski skupini so poleg režiserja Dragana Živadinova in sorežiserja Aljoše Živadinova Zupančič ter scenografke in kostumografke Dunje Zupančič še Gregor Mesec kot oblikovalec projekcij in Janez Kocjan kot oblikovalec svetlobe. Pod glasbo se prav tako podpisuje Živadinov Zupančič, pod kompozicijo skladbe Gremo v smrt Tjaša Ribizel, pod sinhronizacijo giba pa Mateja Rebolj.

To::maj/Kosovelov krog po navedbah avtorjev predstave pogled usmerja v leto 1946, ko je bila 20-letnica Kosovelove smrti, in zapise takratnih sodobnikov, ki so utemeljevali izbor imena Srečko Kosovel za narodnoosvobodilno brigado. Hkrati se avtorji naslanjajo tudi na konkretno bitko pri Komnu proti Globočnikovim nacistom, v kateri je bilo ubitih enajst mladih pripadnikov Kosovelove brigade. Med njimi je bil Mirko Godnič, stric igralca Iva Godniča.

Foto: Boštjan Ritenšek

Ustvarjalci med digitalnim procesiranjem šestih Kosovelovih struktur in konstrukcij uprizarjajo koreografijo bitke - koreografijo smrti mladih ljudi.

Po sredini predpremieri in sinočnji premieri bosta danes v sežanskem Kosovelovem domu še dve predstavi, ob 18.30 in 20.00. Predstava v Ljubljani pa je predvidena 23. maja v Moderni galeriji.

Na Srečkov rojstni dan, 18. marca, je z informacijsko akcijo potekala predstavitev skupnega gledališkega projekta Zavoda Delaka, Moderne galerije, Muzeja sodobne umetnosti Metelkova in Kosovelovega doma Sežana. Informacijska akcija je zbrane popeljala po pesnikovih poteh v Ljubljani, kjer je preživel večji del svojega življenja.

"Pesniški strateg revolucionarne akcije," je o Kosovelu zapisal Lev Kreft. Njegov oče, Bratko Kreft, je takole opisal zadnje srečanje z bolnim Srečkom. Želel je dobiti njegov prispevek za objavo v reviji Mladina, ki jo je urejal. Ker je Srečko odlašal, je šel Kreft do njega, da bi ga pregovoril, naj mu vendar da kaj za številko, "saj brez njegovega prispevka ne sme iziti".

Srečko naj bi se dolgo branil, da nima nič primernega in da tudi ni sposoben, da bi kaj izbral, ker je bolan. Kreft ga je prosil, naj dovoli izbrati njemu. Srečko je imel rokopise zaklenjene v predalu mize, ključ pa obešen na vrvici okoli vratu. Bil je nezaupljiv in ni hotel, da bi njegov sostanovalec Ciril Debevec brskal po njegovih rokopisih. Ko je Kreft odprl predal, je bil poln. Kot je še zapisal Kreft: "Kosovelu ni ušlo, kar so nekateri drugi avantgardisti prav tako ugotovili: za revolucijo je potrebno dejanje, akcija, a ta pomeni in vključuje tudi poetično dejanje".

"Da, Srečko Kosovel je bil eksperimentalni pesnik radikalni modernist, ki razkraja sintakso, uvaja konstruktivistične principe in se približuje evropskih avantgardam. Sočasen je z njimi! Kosovel je postal etični znak internacionalne avantgarde, Evropejec, prepoln eksperimentalnih tokov. Dokler njegov avantgardni opus ni bil znan, je bil Kosovel predvsem etični lirik in vizionar družbene preobrazbe; ko pa se razkrije njegov konstruktivistični projekt, stopi v dialog z evropskimi avantgardami in preseže okvir nacionalnega preproka. Še dobro, da današnja nacional fašistična kontinuiteta ne ve, da so bile njegove zadnje pesmi – soneti! Ampak! Prav ta razlika med takrat znanim in jutrišnjim Kosovelom je temeljna: razkriva namreč, da se zgodovina umetnosti ne piše le z interpretacijami in kritičnimi vpogledi, temveč tudi in predvsem z odkritji. Tako kot revije umirajo, tudi države izginjajo. Svet gori, 'strah pred prihodnostjo' se poglablja in vse postaja 'pogin za novo rast'," zaključuje Živadinov.

Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v Sežani, kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1916 se je vpisal na realko v Ljubljani, po maturi leta 1922 pa se je v Ljubljani odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike. Umrl je po hudi bolezni 27. maja 1926 v Tomaju. Kljub temu, da je umrl star komaj 22 let, je njegova literarna zapuščina izjemno velika.