V TRSTU O PONOVNI ZDRUŽITVI EVROPE, FAJON: Obstaja skepticizem glede širitve – zato je potrebno storiti to

Trst

"Skozi Trst poteka ponovna združitev Evrope," je proces širitve EU proti vzhodu opredelil italijanski zunanji minister Antonio Tajani ob 30-letnici izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude (SEP), največje skupine za sodelovanje med državami v regiji, ki združuje 17 držav, na včerajšnjem srečanju v Trstu. Tajani je državam Zahodnega Balkana, ki že dvajset let čakajo na vstop v EU, poslal jasno sporočilo, da je vstop Balkana prednostna naloga in če obstajajo težave, je Italija pripravljena pomagati, poroča Il Piccolo.

Tajani je včeraj v Trstu ocenil, da je članstvo v EU najboljše orodje za zmanjšanje napetosti med državami Zahodnega Balkana. Dodal je, da želi Italija postati strateški partner pobude, v kateri ima Trst osrednjo vlogo, za krepitev dialoga med Sredozemljem, Črnim morjem in Baltskim morjem. Pomen regij pri vzpostavljanju trdnih povezav, ključnih za gospodarski razvoj, je poudaril tudi predsednik Furlanije-Julijske krajine Massimiliano Fedriga. Da lahko regionalne organizacije igrajo ključno vlogo, meni predsednik Inštituta za mednarodne zadeve Michele Valensise. Evropska integracija ostaja na vrhu prioritet romunskega predsedovanja, kot je poudarila zunanja ministrica Oana Țoiu: "Odločno podpiramo evropsko pot Ukrajine, Moldavije in držav Zahodnega Balkana."

S podporo Evropske banke za obnovo in razvoj bo pobuda usmerjena predvsem v projekte, povezane s transevropskimi prometnimi koridorji, tako na osi vzhod–zahod kot sever–jug.

"V javnosti obstaja skepticizem glede širitve, zato je treba pred dokončno odločitvijo prebivalcev pojasniti koristi. Menim, da je postopna integracija koristna, začenši z vključitvijo na enotni evropski trg. Ne kot alternativa, temveč kot način za pospešitev vstopa v EU," meni slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

Kot sramotno pa je označil dejstvo, da države Balkana še niso del EU, srbski zunanji minister Marko Đurić. Kot meni, bi vključitev regije v EU zmanjšala zunanje meje za 20 odstotkov, migracijska tveganja pa se ne bi povečala. Prispevala bi k umiritvi razmer v regiji, še posebej v odnosih med etničnimi skupnostmi znotraj schengenskega območja, kjer bi se lahko različne skupnosti gibale brez ovir, poroča Il Piccolo.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Drek |  18 .03. 2026 ob  16: 11
Medtem pa bi najbolj onesnazena, skorumpirana, pokvarjena, zavozena drzava Ukrajina prisla v eu po prednostni poti.

Ne pozabimo, da to je ta isti Tajani ki je pred par leti v Bazovici dejal: "Viva l'Istria e la Dalmazia Italiane"