Pismo o nameri za ustanovitev Centra za trajnostni Krog so 7. oktobra 2024 podpisali župan Občine Piran Andrej Korenika, za UL prorektorica prof. dr. Maja Klun in rektorica UP prof. dr. Klavdija Kutnar.

V Piranu je bilo oktobra 2024 podpisano pismo o nameri za ustanovitev Centra za trajnostni Krog, ki so ga podpisali predstavniki Občine Piran, Univerze na Primorskem (UP) in Univerze v Ljubljani (UL). Pobuda je predvidevala prenovo območja nekdanjega samostana na Krogu nad Sečovljami ter vzpostavitev raziskovalnega središča, namenjenega povezovanju znanosti, gospodarstva in lokalne skupnosti.

Da bi preverili, kako napreduje projekt, za katerega je bilo pred približno letom in pol podpisano pismo o nameri, smo se obrnili na pristojne. Odgovore so pripravili na UP ter izr. prof. dr. Aleš Gačnik (UP FTŠ Turistica), izr. prof. dr. Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet (FPP UL) in drugi člani projektne skupine.

Zaselek Krog nad Sečovljami s kompleksom nekdanjega benediktinskega samostana. 

Oblikovanje delovne skupine in prvi konkretni koraki

Kot pojasnjujejo na UP, je bila 13. maja 2025 ustanovljena delovna skupina 'Krog', v kateri sodelujejo predstavniki vseh treh partnerjev. "Izpeljali smo dve delovni srečanje, na katerih smo se seznanili s Pismom o nameri, z zatečenim stanjem, primeri dobrih praks, z identifikacijo in usklajevanjem programskih pobud za celostno vsebinsko, arhitekturno in krajinsko revitalizacijo Kroga," navajajo.

Skupina si je ogledala tudi območje nekdanjega samostana na Krogu nad Sečovljami, ki danes propada, a zaradi svoje lege in zgodovinske vrednosti predstavlja izjemen razvojni potencial. Ob tem pa poudarjajo ključno omejitev: "Delovna skupina za svoje delovanje nima zagotovljenih nobenih sistemskih finančnih sredstev."

Projekt v raziskovalno-razvojni fazi brez jasne časovnice

Projekt je trenutno v začetni raziskovalno-razvojni fazi. V ospredju so analize obstoječega stanja, priprava idejnih predlogov ter oblikovanje celostnega koncepta prenove.

"Na osnovi raziskav se oblikuje idejni načrt, ki bo predstavljal temelje za vse nadaljnje posege v arhitekturo in prostor, spomeniško-varstvene omejitve, kot tudi nove arhitekturne rešitve," pojasnjujejo v projektni skupini.

Ker projekt nima zagotovljenih finančnih sredstev, tudi časovnica ostaja odprta. "V tem trenutku ne moremo govoriti o operativni časovnici," priznavajo, pri čemer napovedujejo, da bodo o nadaljnjih korakih razpravljali na naslednjem srečanju delovne skupine, predvidoma v drugi polovici junija 2026.

Ambiciozna vizija: povezovanje dediščine, kmetijstva in turizma

Projekt temelji na celostni ideji revitalizacije historičnega kompleksa na Krogu, ki naj bi v prihodnje zaživel kot interdisciplinarni center za raziskovanje, izobraževanje in razvoj trajnostnih praks. "Ne gre zgolj za obnovo zapuščenih objektov, temveč za širšo razvojno zgodbo, ki bi povezala različna področja in deležnike v prostoru," pojasnjujejo v projektni skupini..

Kot poudarjajo, želijo s projektom oblikovati model trajnostnega razvoja, ki bi presegal lokalne okvire: "S celostno idejno zasnovo revitalizacije historičnega kompleksa se želi poiskati trajnostno rešitev za razvoj širšega območja Kroga, ki bo predstavljala vzorčen primer medsektorskega povezovanja kulturne dediščine, kmetijstva in turizma."

Pomemben poudarek projekta je tudi na vključevanju ljudi in skupnosti. "Ustvariti želimo prostor skupnosti za srečevanje, sodelovanje in izmenjavo znanj med generacijami," izpostavljajo. Center naj bi tako postal stičišče lokalnega prebivalstva, strokovnjakov, študentov in obiskovalcev, kjer bi se prepletali znanje, izkušnje in ideje.

Ob tem projekt naslavlja več ključnih izzivov območja; od celostne obnove degradiranega prostora do krepitve lokalne identitete in ustvarjanja novih razvojnih priložnosti. Te vidijo predvsem v trajnostnem turizmu, sodobnem kmetijstvu, rokodelstvu in drugih dejavnostih, ki temeljijo na spoštovanju prostora in njegovih značilnosti.

Konkretna projektna prijava, ki ni bila izbrana

"Pomemben korak je bila priprava in oddaja projektne dokumentacije na razpis LAS Zelena Istra (ESSR), kjer je bil nosilec prijave Fakulteta za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem (UP FTŠ Turistica), navajajo na UP.

Projekt je predvideval vzpostavitev interdisciplinarnega centra, ki bi povezoval izobraževanje, raziskovanje, dediščinsko in okoljsko interpretacijo ter trajnostno kmetijstvo. Ključni cilj je bila priprava idejne zasnove celostne prenove kompleksa, podprte z delavnicami, intervjuji in študijami.

Med učinki projekta so izpostavili izboljšanje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva, razvoj novih zaposlitvenih priložnosti, krepitev lokalne identitete ter vzpostavitev nove razvojne infrastrukture.

Kljub temu projekt ni bil izbran za financiranje. "Med vsemi projekti smo bili uvrščeni na četrto mesto, kar pomeni, da je bil projekt kakovostno pripravljen, a žal so bili financiranja deležni le prvi trije projekti. To nas je negativno presenetilo," poudarjajo.

Študenti že oblikujejo konkretne prostorske rešitve

Eden najbolj oprijemljivih premikov se odvija na akademski ravni. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani študenti krajinske arhitekture v okviru magistrskega študija pripravljajo konkretne predloge ureditve prostora.

"Študenti so trenutno v fazi zaključevanja prostorskih analiz in pričenjajo z delom na konceptih oziroma konkretnih predlogih," pojasnjujejo. Terenske vaje so izvedli marca 2026, zaključek projekta pa je predviden junija 2026.

Predvidena je tudi javna razstava in predstavitev predlogov, med drugim na Primorskem.

Med idejami so obnova kmetijskih površin, oblikovanje nasadov aromatičnih rastlin, terapevtski park za študente, prireditveni prostor ter kamp za poletne šole.

Širok nabor načrtovanih dejavnosti

Načrtovane vsebine centra so izjemno raznolike. Objekti naj bi vključevali učilnice oziroma laboratorije, predavalnice, sejne sobe, skupne prostore, nastanitvene zmogljivosti in gostinski del.

Zunanje površine, teh je okoli 20 hektarjev, naj bi bile namenjene študijskim nasadom, raziskavam in eksperimentalnim dejavnostim, vključno z avtohtonimi rastlinami Istre.

"Raziskovalno delo je zasnovano tako, da krajina ni le ozadje raziskav, temveč neposredni laboratorij; dediščina služi kot učilnica, arhitektura kot raziskovalni instrument, lokalna skupnost pa kot soustvarjalec znanja," poudarjajo v projektni skupini.

V centru naj bi potekale raziskave s področja trajnostnega upravljanja prostora, energije, vode in materialov, regenerativne prenove ter biodiverzitete, pri čemer bi pomembno vlogo igrala tudi bližina Sečoveljskih solin.

Prihodnji koraki: novi razpisi in mednarodne pobude

Kljub neuspehu na prvem razpisu projektna skupina napoveduje nadaljnje aktivnosti. Med njimi so ponovna prijava na razpis LAS Zelena Istra, sodelovanje v okviru Novega evropskega Bauhausa ter razvoj Erasmus projektov.

Načrtujejo tudi arhitekturno-urbanistične in krajinske delavnice, ki naj bi se začele predvidoma jeseni 2026, ter nadaljnje vključevanje študentov in lokalne skupnosti.

Zapuščeni nekdanji benediktinski samostan s pripadajočim posestvom je v lasti občine Piran.

Projekt med vizijo in realnostjo

Projekt Krog tako ostaja v fazi, kjer se prepletajo ambiciozna vizija, strokovno delo in realne omejitve, predvsem finančne. Na eni strani je jasno začrtan koncept interdisciplinarnega centra, ki bi lahko postal pomembno razvojno središče Slovenske Istre, na drugi pa dejstvo, da brez finančne podpore projekt še ne more preiti v izvedbeno fazo.

Kljub temu na v projektni skupini poudarjajo, da ostaja cilj jasen: vzpostaviti odprt, učni in doživljajski center za trajnost, ki bo temeljil na povezovanju znanja, prostora in skupnosti.