Eden takšnih simbolov preteklosti so stacionarni oziroma fiksni telefoni. Danes lahko s sodobnimi pametnimi telefoni pokličemo kogarkoli, kjerkoli in kadarkoli, saj mobilna omrežja pokrivajo skoraj vsak kotiček sveta. V preteklosti pa so ljudje uporabljali javne telefone ali čakali v vrstah v javnih telefonskih centrih, kjer so lahko opravili klic. Ti centri so bili opremljeni s fiksnimi telefoni, ki jih doma ni bilo enostavno namestiti.

Namestitev telefona je bila draga in pogosto povezana z večletnim čakanjem. Ko so ga končno dobili, povezava ni bila najbolj kakovostna – pogosto je bila tiha, spremljala sta jo šumenje in pokanje v slušalki. Današnji otroci večinoma sploh ne vedo, kaj so fiksni telefoni in kako so se uporabljali, saj jih je mobilna tehnologija skoraj povsem izrinila iz vsakdanjega življenja.

V Jugoslaviji si je bilo prav tako težko predstavljati urejeno stanovanje brez vitrine. Njihova priljubljenost je dosegla vrhunec v osemdesetih letih. Ta sistem shranjevanja, ki je bil sestavljen iz več omaric s steklenimi vrati, je bil zelo razširjen v številnih gospodinjstvih.

Kasneje je sledil pravi val kupovanja velikih omar, ki pa niso bile poceni, zato so ljudje pogosto dolgo varčevali za želeni kos pohištva. Ker je bil takšen nakup velik finančni zalogaj, so ljudje kupovali pohištvo, ki je moralo trajati desetletja. Prav zato v nekaterih domovih še danes stojijo velike omare "od stene do stene", ki niso bile premaknjene že 40 let ali več.

Med simboli prestiža je imel posebno mesto tudi kristal. Kristalni izdelki so veljali za luksuz in so bili tradicionalno priljubljeno darilo ob porokah ali obletnicah, nato pa so jih lastniki ponosno razstavili na vidnem mestu v stanovanju. Kristalne vaze so pogosto predstavljale osrednji del takšnih zbirk. Bile so težke, z rezljanimi robovi, ki so lepo lomili svetlobo. Kristal je veljal za enega najpomembnejših znakov premožnosti.

Poleg kristala so bili cenjeni tudi kompleti jedilnega pribora, ki so jih družine skrbno hranile za posebne priložnosti ali pomembne goste. Danes pa se večina ljudi nagiba k minimalizmu ali k sodobnim oblikam, zato okrašeni krožniki in pladnji pogosto ne vzbujajo več posebnega občudovanja.

Za čas Socialistične federativne republike Jugoslavije so bili značilni tudi tepihi (preproge), ki so veljali za simbol družinskega blagostanja. Ljudje so zanje stali v vrstah, jih dobivali "preko poznanstev" ali pa jih kupovali po precej visokih cenah. Nekateri so celo vzeli posojilo, da bi kupili tepihe od stene do stene in z njimi okrasili svoj dom. Pogosto so jih podarjali tudi kot poročna darila ali pa so jih prenašali iz generacije v generacijo kot družinsko dediščino, piše spletna stran dnevno.hr.

Poseben simbol prestiža so bile tudi krznene bunde. Ženska, ki je nosila bundo, je v Jugoslaviji veljala za pravo damo. Možje so pogosto dovolili, da so žene za ta kos oblačila odplačevale več obrokov, saj so ga lahko ponosno nosile ob posebnih priložnostih, piše  Danes pa se bunde nosijo precej redkeje, skoraj nepredstavljivo pa je videti žensko z lisico okoli vratu, kar je bilo nekoč precej pogost prizor.