Razprava o varnosti zaporskih sistemov se je v regiji znova razplamtela po nedavnem pobegu zapornika iz zapora v hrvaški Požegi, ki je izginil med opravljanjem dela zunaj zapora. Izredni notranji nadzor je po poročanju hrvaških medijev razkril več resnih nepravilnosti, med drugim pomanjkljiv nadzor na delovišču, pomanjkljivosti v sistemu obveščanja ter celo dejstvo, da strokovna ekipa ni pregledala zapornikovega individualnega programa, kjer bi lahko zaznali tudi njegove povezave s Slovenijo. Preverili smo, kako varni so podobni sistemi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper.

Kakšni režimi veljajo v koprskem zaporu?

Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij poudarjajo, da je slovenski sistem zasnovan na več ravneh nadzora in individualni presoji vsakega posameznika. Kot pojasnjujejo, se v koprskem zaporu kazen izvršuje v različnih režimih: "V Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper se kazen zapora izvršuje v režimih, ki jih določa zakonodaja s področja izvrševanja kazenskih sankcij, in sicer v zaprtem, polodprtem in odprtem režimu, odvisno od varnostne ocene, osebnega načrta ter drugih strokovno ocenjenih okoliščin posameznega obsojenca."

Ključna razlika med režimi je predvsem v stopnji nadzora. "V zaprtem režimu je nadzor najintenzivnejši, v polodprtem in odprtem režimu pa se ob ustrezno ocenjenem tveganju obsojencu lahko omogoči večja stopnja samostojnosti," navajajo. Prav odprti režim pa odpira tudi vprašanje dela zunaj zapora, se pravi področja, kjer je na Hrvaškem prišlo do zlorabe.

V Sloveniji takšna možnost obstaja, vendar pod strogimi pogoji. "Obsojencem se lahko ob izpolnjevanju zakonskih in strokovnih pogojev omogoči delo zunaj zavoda. Takšna možnost je odvisna od režima prestajanja kazni, varnostne ocene, osebnega načrta obsojenca, njegove zanesljivosti, vedenja med prestajanjem kazni in drugih okoliščin, pomembnih za varnost ter namen izvrševanja kazni," pojasnjujejo na upravi.

Delo zunaj zapora: možnost, ki je trenutno ne izkoriščajo

Kljub temu pa je praksa v Kopru trenutno precej restriktivna. "Na dan 18. marca 2026 je v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper nameščenih 126 zaprtih oseb, od tega 51 obsojencev in 75 pripornikov. Možnost dela izven zavoda oziroma dela v režimu, ki to omogoča, trenutno nima noben obsojenec." Ob tem dodajajo, da takšna možnost "ni vezana zgolj na formalni režim, temveč na individualno strokovno presojo in sprotno varnostno oceno."

Posebno pozornost vzbuja vprašanje nadzora na terenu. V praksi se zaporniki pogosto na delo odpravljajo sami: "Praviloma se zaporniki na delo odpravljajo samostojno. Na delovnem mestu pa je kadarkoli možna kontrola oz. nadzor." Prav ta element je bil na Hrvaškem ena ključnih točk kritike.

Kdo lahko dobi več svobode?

Pri odločanju o tem, kdo lahko pridobi večjo stopnjo samostojnosti, uprava poudarja širok nabor kriterijev: "Pri odločanju se upoštevajo zlasti varnostna ocena, osebnostne značilnosti obsojenca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, odnos do kaznivega dejanja, spoštovanje hišnega reda, dosedanje koriščenje ugodnosti, ocena begosumnosti, nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja ter cilji osebnega načrta." Ob tem izrecno opozarjajo: "Odprti režim ne pomeni nujno dela/zaposlitve, kakor tudi izobraževanja izven zavoda."

Pomemben del sistema je tudi predhodna varnostna presoja. "Pred odobritvijo režima z večjo stopnjo samostojnosti se opravi strokovna presoja, ki vključuje tudi varnostni vidik in sledenje osebnemu načrtu obsojenca." V tem okviru se preverjajo vse relevantne okoliščine, "vključno s podatki, pomembnimi za presojo begosumnosti, nevarnosti zlorabe ugodnosti in drugih varnostnih okoliščin."

Kaj se zgodi, če se zapornik ne vrne?

Če pride do kršitve, so postopki jasni in takojšnji. "Če se obsojenec ne vrne ob določenem času ali samovoljno zapusti delovišče, se takoj izvedejo predpisani varnostni in organizacijski ukrepi. Zavod o tem brez odlašanja obvesti pristojne organe, predvsem policijo, ter začne postopke, ki jih predvidevajo predpisi in notranji akti."

Na vprašanje, ali so se podobni primeri že dogajali, odgovarjajo previdno: "V preteklosti so bili obravnavani posamezni varnostni dogodki, povezani z zlorabo zaupanja pri koriščenju ugodnosti, predvsem nevrnitvijo. Konkretno v povezavi s pobegom med delom/zaposlitvijo izven zavoda ni bilo povezanih dogodkov."

Sistem ni nezmotljiv: koliko tveganja ostane?

Kljub zagotovilom pa ostaja odprto ključno vprašanje: ali sistem lahko popolnoma prepreči pobeg? "Slovenski sistem vsebuje varovala, ki so opisane pri predhodnih odgovorih. Ob tem pa noben sistem ne more popolnoma izključiti vseh tveganj," pojasnjujejo. Prav zato poudarjajo pomen stalnega nadzora in prilagajanja: "Ključno je stalno preverjanje ustreznosti ukrepov, sprotno prilagajanje praks varnostnim okoliščinam ter usklajeno sodelovanje zavodov, policije, sodišč in drugih pristojnih organov."