S projektom želijo urediti objekte kulturne dediščine iz časa druge svetovne vojne na Debelem rtiču in razviti trajnosten turistični produkt.

Ko je Italija leta 1943 kapitulirana, je ankaranski polotok prišel pod nemško upravo, kot del cone Jadransko primorje. Pričakovali so, da bi se zavezniške sile lahko izkrcale na severnem Jadranu, zato so začeli Nemci intenzivno utrjevati obalo. Pri gradnji objektov za obrambo je sodelovalo tudi lokalno prebivalstvo, pogosto v okviru prisilnega dela. Do zavezniškega izkrcanja ni prišlo, objekti pa so ostali. Na Debelem rtiču se tako skrivajo manj znane zgodbe druge svetovne vojne.

Razgledni stolp in dve topovski gnezdi na Debelem rtiču so bili dolgo zanemarjeni. S sprejetjem občinskega prostorskega načrta (OPN) se je nekaterim parcelam, na katerih objekti stojijo, spremenila namembnost, parcele so leta 2024 prenesli s Sklada kmetijskih zemljišč na Občino Ankaran, in obnova je lahko stekla.

Idejna zasnova za oživitev stolpa je nastala v okviru tabora mladine in otrok, ki je več let potekal v Ankaranu oziroma na Debelem rtiču. Tudi ime Stolp med vinogradi je nastalo po idejni zasnovi mladih. "Občina bo v sklopu projekta poskrbela za investicijo v obnovo in ureditev objektov, da bo omogočen obisk in ogled, ter kot vodilni partner koordinirala aktivnosti. Javni zavod Ankaran bo - tudi s pomočjo medgeneracijskega povezovanja - zbral zgodovinske vire ter informacije o objektih in njihovem nastanku in pripravil celovito interpretacijo dediščine," pojasnjujejo na ankaranski občini.

Podjetje Vinakoper bo uredilo in opremilo servisni prostor za izvajanje butičnih degustacij in oblikovalo turistični produkt. Zdravilišče Rdečega križa Slovenije bo oblikovalo učno pot ter gradivo s prilagoditvami tudi za osebe s posebnimi potrebami.

"Cilj projekta je urediti območje, ki bo hkrati učilnica na prostem, točka interpretacije zgodovine, prostor za vključujoča doživetja in nosilec trajnostnega turizma. Z oblikovanjem vsebin, ki niso vezane izključno na poletno sezono, bomo prispevali tudi k desezonalizaciji, z vključevanjem ranljivih skupin in medgeneracijskim povezovanjem pa bomo prispevali tudi k socialni vključenosti. Načrt dolgoročnega upravljanja bo prispeval tudi k naravovarstvenim ciljem, saj bo na ta način tudi obisk bolj usmerjen in obvladljiv," zaključujejo v Ankaranu.