Mateja Hrvatin Kozlovič

1. Podžupansko funkcijo opravljate od leta 2022. Kako danes ocenjujete prva tri leta svojega mandata?

Delo politikov vedno ocenjujejo ljudje in ravno oni, so bili v središču mojega triletnega dela v vlogi podžupanje in občinske svetnice. Za mano so tri zelo intenzivna leta, polna učenja, novih spoznanj in številnih srečanj. Vsak dan imam priložnost spoznati izjemne ljudi, ki soustvarjajo razvoj občine – posameznike, ki skozi svoje poklicno in prostovoljno delo izkazujejo pripadnost skupnosti, povezujejo ljudi ter na različne načine skrbijo za soljudi. Od predstavnikov društev in zvez do institucij ter podjetnikov – vsi soustvarjajo prostor, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Ob tem se počutim privilegirano, da lahko njihovo delo spremljam od blizu. Živimo v občini z izjemnimi ljudmi, in prav za vsakega od njih sem hvaležna.

Z županom sva se dogovorila, da bom v vlogi podžupanje pokrivala predvsem področje turizma, od kod izvira moja poklicna pot pred vstopom v lokalno politično življenje. V tem času smo na področju turizma naredili pomemben strateški premik, saj sem bila odgovorna za pripravo Strategije razvoja Turizma do leta 2030, ki smo jo pripravljali s širokim krogom turističnih deležnikov. V njej smo jasno smo opredelili, kdo smo, katere so naše prednosti in slabosti, kje so priložnosti ter kakšni so naši cilji prihodnje. Velik poudarek v njej namenjamo tudi valorizaciji dediščine in kulture. Kot pravi pregovor: "Človek, ki ve, od kod prihaja, ve tudi, kam gre." V Istri smo lahko ponosni na svojo preteklost in sedanjost. Naša večkulturnost je izjemno bogastvo, ki nas krepi in nam odpira nove razvojne ter gospodarske priložnosti. V teh treh letih smo na občini vzpostavili več mednarodnih sodelovanj, posebej sem ponosna na povezovanje na področju kmetijstva v okviru združenje Città del vino. Taka sodelovanja krepijo prepoznavnost naše destinacije v širšem mediteranskem prostoru, omogočajo izmenjavo znanja in dobrih praks ter nadgrajujejo kakovost naše turistične ponudbe. Z njimi povezujemo lokalne pridelovalce, ponudnike in skupnost v celovito zgodbo avtentičnega in trajnostnega turizma, ki temelji na naših koreninah, a je usmerjen v prihodnost.

Svoboda Koper

Koper s podeželjem se danes vse bolj uveljavlja kot celoletna zelena destinacija. Pri razvoju turizma je potrebna velika previdnost – trajnostni razvoj pomeni, da je v njegovem središču lokalna skupnost in njene občanke in občani. Nenehno moramo iskati ravnovesje med parcialnimi interesi in javnim dobrim ter jasno začrtati mejo med razvojem, ki prinaša blagostanje skupnosti, in tistim, ki vodi v izgubo identitete ter pretirano obremenitvijo prostora.

Ponosna sem, da smo v tem obdobju presegli zgolj kvantitativne cilje in se usmerili v kakovost ter višjo dodano vrednost za domačine. Turizem razumem kot orodje, ki mora v prvi vrsti prispevati k temu, da prebivalci Mestne občine Koper živimo bolje – vseh 365 dni v letu. To vizijo z odločnostjo in vztrajnostjo uresničujem že od začetka mandata.

Mateja Hrvatin Kozlovič

2. V politiko ste vstopili iz podjetniškega okolja. V kolikšni meri so vam izkušnje iz podjetništva pomagale pri opravljanju vaše funkcije, bolj natančno turizma in gospodarskega razvoja za kar ste zadolženi?

Res je, prihajam iz podjetništva, kot že rečeno iz turistične dejavnosti, kjer pogovorno ne poznaš vikendov ali praznikov. Delovala sem v realnem sektorju, kjer je bilo treba vsak mesec poskrbeti za poravnane obveznosti, plačane prispevke in nemoteno izvedbo dela – ne glede na okoliščine. Ta izkušnja me je naučila prilagodljivosti, hitrega odzivanja na spremembe ter odgovornosti do sodelavcev, partnerjev in strank. Predvsem pa me je naučila, da moraš verjeti vase in v svoje delo.

Podjetništvo mi je dalo jasno razumevanje, da turizem ni zgolj prostočasna dejavnost, temveč resna gospodarska panoga, ki zahteva strokovnost, premišljeno načrtovanje in stalna vlaganja. In, da uspešne turistične zgodbe ustvarjaš s povezovanjem in sodelovanjem, še toliko bolj, ko želiš razvijati turistično destinacijo kot celoto.

Andreja Živic, poslanka Svobode, dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Mateja Hrvatin Kozlovič 

Z vstopom v javni sektor se mi je odprl nov pogled na upravljanje skupnosti. Funkcijo, ki jo opravljam, razumem predvsem kot veliko odgovornost do vseh občank in občanov. Gre za čast in izraz zaupanja, ki ga skušam vsak dan upravičiti s konkretnim delom. Želim, da obdobje, ki mi je zaupano, izkoristim kar najbolj učinkovito ter za sabo pustim pozitivne in trdno podlago za prihodnji razvoj občine.

Verjamem, da moramo vsi, ki opravljamo javno funkcijo, delovati še posebej odgovorno, strokovno in predano, saj s tem soustvarjamo okolje, ki ljudem omogoča razvoj in blaginjo.

Iz podjetništva sem v javno upravo prinesla operativnost, usmerjenost k rezultatom, vztrajnost in močno željo po povezovanju. Podjetniški način razmišljanja mi pomaga bolje razumeti potrebe obrtnikov in podjetnikov, saj razumem njihove izzive, hkrati pa me usmerja k iskanju sistemskih rešitev, ki koristijo celotni skupnosti in ob tem varujejo naš dragoceni istrski prostor.

predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar in Mateja Hrvatin Kozlovič 

3. Če naštejete tri konkretne zadeve, ki ste jih realizirali ali premaknili, na katere ste ponosni – in v kolikšni meri so vam bili v pomoč vaši kolegi iz stranke, poslanka Tamara Kozlovič in ministrica Mateja Čalušić?

V svetniškem klubu Gibanja Svoboda si prizadevamo, da uresničujemo program, ki smo ga novembra 2022 predstavili volivkam in volivcem. Ta je ambiciozen in temelji na tesnem povezovanju lokalne ter državne ravni. Pri tem je bila podpora naših predstavnikov na državni ravni – poslanke Tamara Kozlovič, poslanca Roberta Janeva ter ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić – izjemnega pomena. Brez dobrega sodelovanja z njimi številnih premikov danes v občini Koper in širše v Istri ne bi bilo. Ko imaš dostop do tistih, ki lahko odločajo ali vsaj vplivajo na odločitve, in si želijo delati dobro tudi za regijo od koder prihajajo, lahko dosežeš bistveno več. Pred vstopom v lokalno politiko nisem najbolje razumela kako pomembno je, da imaš v Ljubljani dobre predstavnike. Danes to razumem. Dobro sodelovanje med lokalno in državno ravnjo, preko omenjenih predstavnikov, je prineslo konkretne premike pri izzivu vodooskrbe v Istri. Država je zagotovila rekordna sredstva za odpravo vodnih izgub in povezavo vodovodov med Istro in Krasom, sedaj je na občinah, da ta sredstva učinkovito porabimo in z načrtovano investicijo rešimo desetletja trajajoči problem pomanjkanja pitne vode predvsem v poletnih mesecih.

Po desetletjih se je premaknilo tudi dokončanje Serminske vpadnice, ki se danes gradi in bo v kratkem zaključena. V kratkem sledi širitev Bertoške vpadnice, odpravljena je bila vinjeta na hitrih cestah H5 in H6, potekajo aktivnosti za izgradnjo hitre ceste Koper–Dragonja. Uspeli smo tudi pri celoviti obnovi železniške postaje v Kopru, ki jo bo kmalu dočakala nova preobleka. Gre za projekte, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev in na gospodarski razvoj območja.

Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Tamara Kozlovič, poslanka Svobode in Mateja Hrvatin Kozlovič z Luko Pucerjem iz Puč

Danes država aktivneje vlaga tudi v zdravstveno infrastrukturo v Istri, tako bo Splošna bolnišnica Izola dobila z znatno finančno pomočjo države nov centralni operacijski blok in enoto intenzivne terapije, Ortopedska bolnišnica Valdoltra pa hiperbarični center s hiperbarično komoro. Občina bo pridobila sredstva za izgradnjo novega zdravstvenega centra, projekt, ki ga tudi jaz osebno zelo podpiram. Na Univerzi na Primorskem se vzpostavlja enovit magistrski študijski program medicine. Pomembno je, da lahko kadre, ki jih naš prostor potrebuje, izobražujemo tudi doma, in s tem prispevamo k še večji dostopnosti občank in občanov Mestne občine Koper do zdravstvenega varstva.

Če se dotaknem še projektov s področja turizma in gospodarstva, na katere sem posebej ponosna: v zaključni fazi je izgradnja kompetenčnega centra za oljkarstvo in mediteranske kulture na Plavjah za katerega je občina zagotovila zemljišče; na občini smo vzpostavili Center za obiskovalce Kraški rob, s katerim uravnavamo turistične tokove na tem območju; po izgradnji tretjega tira je predvidena preureditev obstoječe železniške proge v rekreacijsko in kolesarsko pot. Podpisano je bilo tudi pismo o nameri za premestitev mejnega prehoda z območja t. i. carinskega pomola, kar bo omogočilo dodatne priveze in nove turistične vsebine.

Mateja Hrvatin Kozlovič s poslancema Svobode Robertom Janevem in mag. Tamaro Kozlovič

Ob tem je pomemben tudi simbolni korak – začetek postopka preimenovanja statistične regije iz Obalno-kraške v Istrsko-kraško regijo, s čimer krepimo identiteto in jasno izražamo pripadnost prostoru.

Vsi ti premiki dokazujejo, da lahko z usklajenim delovanjem lokalne skupnosti in države dosežemo konkretne rezultate za ljudi in razvoj Istre.

4. Koliko menite, da je za razvoj Slovenske Istre pomembno, da imamo posluh v Ljubljani?

Brez močnega in predvsem iskrenega glasu v prestolnici bo Istra ostala le lepa razglednica in destinacija za nakup turističnih apartmajev s strani premožnejših posameznikov, njeni ljudje pa pozabljeni v obmejnem pasu. Izjemno pomembno je, da imamo na državni ravni ljudi s karakterjem in vizijo, ki vedo, kaj pomeni živeti ob morju in na istrskem podeželju. Tesna povezanost lokalne in državne politike nam omogoča, da v Ljubljani slišijo in prisluhnejo našim težavam z vodooskrbo, prometno obremenjenostjo in javnimi servisi. Ko imamo v Ljubljani "svoje" ljudi, ki so delovni in pošteni, postane Koper s sosednjimi občinami vstopna točka za celotno Slovenijo, naša identiteta pa branik, ki ga država spoštuje in podpira. Kako izgleda, ko tega posluha v Ljubljani ni, smo lahko spremljali zadnja desetletja. Skoraj nič se ni premaknilo, danes pa se premika, se gradi, državna sredstva so zagotovljena.

Pavel Frank, predsednik KS Črni Kal, mag. Tamara Kozlovič, Janko Sever, Mateja Hrvatin Kozlovič in Bojan Tavčar

5. Kaj želite do konca vašega mandata še uresničiti, da boste lahko rekli, da ste pustili konkreten pečat?

Če govorimo o turizmu, je moja ambicija, da za sabo pustim destinacijo, ki bo zgled t.i. regenerativnega turizma – prostora, kjer vsak obiskovalec pusti kraj boljši, kot ga je našel. Turizem mora ustvarjati dodano vrednost za lokalno skupnost, varovati naravo in krepiti identiteto prostora.

Na ravni lokalne samouprave pa si želim utrditi razumevanje, da je javna uprava – tudi na področju turizma – predvsem v službi občank in občanov. Naša naloga je ustvarjati pogoje za razvoj, hkrati pa varovati kakovost bivanja.

Mateja Hrvatin Kozlovič in Samo Masleša, trener juda

Do konca mandata želim v celoti udejanjiti model štirih geografsko-produktnih območij, da bo vsak del občine – od Kraškega roba do doline Dragonje, Dežele refoška in mestnega jedra – občutil koristi turizma, a hkrati ohranil svojo avtentičnost in mir. Na območju Kraškega roba smo že začeli z vrsto konkretnih projektov. Med drugim pripravljamo obnovo vaškega doma v Gabrovici z interpretacijsko točko naravne dediščine, ureditev muzejske zbirke Šavrink in ljudskih glasbil v Smokvici ter spominsko hišo Marije Franca, Marjana Tomšiča in Alda Kumerja v Gračišču. Načrtujemo tudi ureditev parkirišč ter pripravo projekta preureditve stare železniške proge v novo kolesarsko-rekreativno pot, ob tem pa vodimo strokovne razprave o zaščiti Kraškega roba.

V mestnem jedru želim, da model mestnega managementa zaživi v polni meri in poveže trgovce, gostince ter prebivalce v povezano in živahno skupnost. Veselim se tudi, da bomo v Kopru s postavitvijo kipa izkazali spoštovanje delavkam in delavcem nekdanje tovarne Tomos, ki je pomembno zaznamovala razvoj mesta in širše regije.

svetniki Mojca Kačinari, Matej Kralj, Tamara Kozlovič, Matjaž Čok, Mateja Hrvatin Kozlovič in Jan Muženič 

Ob vsem, kar je bilo že narejenega in kar nas še čaka, gre iskrena zahvala vsem sodelavkam in sodelavcem – tako županu, občinski upravi kot na Zavodu za mladino, kulturo in turizem Koper, in nenazadnje občinskim svetnikom, ki z odločanjem o proračunu občine začrtajo njeno razvojno pot. Doseženi rezultati in prihodnji projekti so plod strokovnosti, predanosti in skupnega dela.

Predvsem pa si želim, da tako mladi kot starejši v naši občini vidimo priložnost tudi za prihodnje generacije. To od nas zahteva strateško načrtovanje, dolgoročno in jasno vizijo ter pogum za odločne korake. Le tako bomo za sabo pustili trdne temelje razvoja, ponosno skupnost ter okolje, v katerem bodo naši otroci in vnuki radi živeli, ustvarjali in ostajali. In ja, tudi se zabavali.