Samanta Makovac, nova direktorica Krajinskega parka Strunjan

"Povečanje morskega zavarovanega območja je ključen korak k učinkovitejši zaščiti in ohranjanju biotske raznovrstnosti slovenskega morja. Ta pobuda je v skladu z mednarodnimi zavezami, kot je Barcelonska konvencija, ki si prizadeva za 30-odstotno zaščito morskih in obalnih površin v Sredozemlju do leta 2030. Širitev je že določena tudi v pomorskem prostorskem planu in vključuje območja morskih grebenov pred rtom Ronek ter med Pacugom in Fieso. S tem bomo zagotovili boljše upravljanje območij Natura 2000 in tudi naravnih vrednot, ki so dom številnim redkim in ogroženim vrstam, kot so rjave alge, morske cvetnice, spužve in delfini. Prvi krog posvetovanj je bil lani opravljen z ministrstvi, ribiči, lokalno skupnostjo in turističnimi delavci, nadaljnji postopek pa vključuje še pripravo strokovnih podlag ter javno razpravo, kar zagotavlja transparentnost in vključenost vseh deležnikov," pojasnjuje nova direktorica strunjanskega krajinskega parka Samanta Makovac.

Cilj je zaščititi bogat podvodni svet, vključno z največjim koralnim grebenom, ki se v slovenskem morju nahaja pred rtom Ronek, približno 430 metrov od obale. Po opisu Makovac gre za "izjemen koralni greben, dolg okoli 200 metrov in visok dvanajst metrov. Ta biogena formacija je edinstven habitat, ki ga tvorijo predvsem koraliti sredozemske kamene korale."

Območje pred rtom Ronek je naravna vrednota

Koralni grebeni so v Sredozemlju redki in predstavljajo oazo trdnega dna v sicer muljastem okolju. So ključnega pomena za morsko življenje, saj nudijo skrivališča in zatočišča ribam ter drugim morskim organizmom, zato jih imenujemo tudi biogradniki. Poleg koral so na grebenu prisotni tudi številni drugi organizmi, kot so spužve, plaščarji in školjke, ki s filtriranjem vode prispevajo k čistosti morskega ekosistema. Zaradi prisotnosti ogroženih vrst in izjemne biotske pestrosti je območje pred rtom Ronek opredeljeno kot botanična, ekosistemska in zoološka naravna vrednota, ki si zasluži posebno pozornost in zaščito, opisuje sogovornica, ki ji poseben izziv predstavljajo t. i. mreže duhov.

Mreže duhov so izgubljene ribiške mreže, ki še naprej 'lovijo' in ogrožajo morsko življenje, "čeprav količine v Krajinskem parku Strunjan niso velike, so nevaren odpadek, saj se vanje zapletajo in poginjajo raki, ribe in mehkužci, uničujejo pa tudi morsko travo in alge. Odstranjevanje teh mrež je zahtevno in ga lahko izvajajo le izkušeni potapljači, da se zagotovi njihova varnost pri podvodnih delih in preprečijo dodatne poškodbe morskega dna."

V 'mreže duhov' se v vodnem stolpcu ali na morskem dnu zapletajo morski organizmi. Foto: Borut Mavrič

V Krajinskem parku Strunjan vsako leto organizirajo podvodne čistilne akcije v sodelovanju s potapljaškim društvom Oceandiving Koper, kjer iz morskega dna odstranjujejo različne odpadke, vključno s plastiko, vrvmi in gumami. Na prisotnost izgubljenih oziroma potrganih ribiških mrež v parku so prvič opozorili strokovnjaki Morske biološke postaje Piran, ki so jih nedavno zasledili med popisovanjem morskih travnikov. Med rednimi čistilnimi akcijami s prostovoljci, šolami in društvi letno odstranijo najmanj 1,3 tone odpadkov z morskega obrežja.

Evropska sredstva med drugim omogočajo dve zaposlitvi

Na vprašanje, kako pomembna je vloga evropskih sredstev pri razvoju strunjanskega krajinskega parka, Makovac odgovarja, da je zelo pomembna. "Omogočajo nam izvajanje programov izobraževanja, spodbujanje tradicionalnih dejavnosti, kot so priobalno ribištvo, solinarstvo in kmetijstvo, ter obnovo in vzpostavitev nove infrastrukture. V zadnjih desetih letih se je z evropskimi sredstvi in sredstvi podnebnega sklada obnovilo ribiško pristanišče, tematske poti, center za obiskovalce, parkirišča za avtobuse in protipoplavne zidove solin. Z evropskimi sredstvi pa se zagotavljata tudi dve zaposlitvi," pojasnjuje.

Pri upravljanju parka se soočajo z dvema glavnima izzivoma. Eden je zmanjševanje lokalnih pritiskov, kot je onesnaževanje, krivolov, množično sidranje. Drugi je prilagajanje na globalne vplive. "Podnebne spremembe, kot so suše, nalivi in visoke temperature morja, vplivajo na erozijo klifa, solinskih in lagunskih habitatov ter ogrožajo populacije ptic in koral. Dodaten izziv predstavljajo invazivne tujerodne vrste, kot je modra rakovica, ki se hitro širi in v severnem Jadranu povzroča ekološko ter gospodarsko škodo. V laguni Stjuža od leta 2024 izlovimo med 700 in 800 osebkov modre rakovice letno, kar poudarja potrebo po spremljanju stanja in zgodnjega ukrepanja," poudarja Makovac.

Nedovoljene rekreativne dejavnosti: Vožnja s kolesi po klifu

Na vprašanje, katere bodo njene prve poteze na položaju direktorice, Makovac odgovarja: "Zelo pomemben poudarek bo usmerjen v krepitev ekološkega monitoringa in pridobivanje podatkov. Te podatke bomo pretvarjali v konkretne ukrepe na terenu in jih delili z lokalnimi deležniki. S tem bomo okrepili znanje in prispevali k skupni dobrobiti parka, saj verjamem, da je informirano in sodelovalno upravljanje ključno za doseganje ciljev varstva narave."

Strunjan je eno najbolj zavarovanih območij ob morju, a tudi zelo obiskano. "Tako kot drugod v Sredozemlju so morska zavarovana območja pod največjim pritiskom v poletnem času. Tudi Strunjan je zelo obiskano območje, saj letno s števci zabeležimo okoli 350.000 obiskovalcev na območju morskega obrežja in solin, poleg tega poleti v parku sidra okoli 170 plovil dnevno. Zaradi tega je zelo pomembno, da aktivno upravljamo s turističnim pritiskom: sami letno pospremimo okoli 4.000 šolarjev na vodenih ogledih, izvajamo okrepljen naravovarstveni nadzor, z občinsko podporo pa usmerjamo promet z informatorji in organiziran je brezplačni sezonski avtobus. Ti ukrepi so že prinesli vidne rezultate, kot je polovično zmanjšanje kršitev parkiranja v naravi, kampiranja in odmetavanja odpadkov," našteva sogovornica, a glavni izziv ostajajo nedovoljene rekreativne dejavnosti.

"Kot je med drugim vožnja s kolesi po klifu, kjer se nadzorniki osredotočajo na izobraževanje in opozarjanje, sankcionirajo pa v primeru hujših kršitev kot je odvzem zavarovanih vrst iz narave. Omejitve bi bile potrebne v primeru, če bi turizem presegal ekološke in socialne zmogljivosti območja, kar trenutno z ukrepi v izvajanju, ni potrebno," dodaja.

Kolonije kamene korale in spužva žveplenjača na grebenu pred rtom Ronek. Foto: Lovrenc Lipej

Makovac: Vključevanje lokalne skupnosti je nujno

Makovac je prepričana, da je za oblikovanje prihodnosti parka nujno vključevanje lokalne skupnosti. "Pripravili bomo nov načrt upravljanja Krajinskega parka Strunjan za obdobje 2028-2037, ki bo strateški dokument za vsa področja dela. Želim si, da bi bili lokalni prebivalci in vsi deležniki aktivno vključeni v oblikovanje ciljev in konkretnih aktivnosti, saj verjamem, da je njihovo znanje in sodelovanje ključno za uspešno in trajnostno upravljanje parka v prihodnjih desetih letih."

Eden ključnih projektov bo obnova Strunjanskih solin, "soline so izjemen habitat za zavarovane vrste in območje tradicionalne pridelave soli, ki so ga ljudje soustvarjali več kot 700 let. Projekt, ki je bil prejšnji mesec oddan na razpis programa LIFE in se bo, v kolikor bo odobren, začel v začetku leta 2027, predvideva celovito obnovo nasipov, kanalov in zapornic, izboljšanje vodnega režima ter ponovni zagon tradicionalne pridelave soli. To je osnovni pogoj za dolgoročno ohranitev solinskih habitatnih tipov in vrst". Na novo pa začenjajo projekt strunjanske artičoke, "v sodelovanju z lokalnimi kmetijami in Univerzo na Primorskem. Ta projekt združuje znanost in ukrepe na terenu, vključno z genetsko analizo, pripravo matičnega nasada in promocijo v kulinarične namene, kar podpira lokalno kmetijstvo z ohranjanjem avtohtonih sort".

Kot zaključuje Makovac, je njena želja trajno varstvo slovenske obale, "da bo park ostal živahno in zdravo okolje, ki bo služil kot zgled dobrih praks in dediščina za prihodnje generacije".