Fotografija je simbolična.

Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila večkrat preložena, če ne bo dodatnih zapletov, pa bodo prvič po letu 1972 poslali človeško posadko proti Luni, poroča AFP.

Gre tudi za prvi polet Nasine rakete Space Launch System (SLS), ki bo v vesolje v kapsuli Orion ponesla enega astronavta iz Kanade in tri iz ZDA, med njimi tudi Christino Koch, prvo žensko, ki bo sodelovala v poletu proti Luni. Posadka bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo.

Predstavniki Nase so v torek izrazili optimizem glede priprav in vremenskih pogojev za izstrelitev, navaja AFP.

Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet brez posadke (Artemis 1), nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno.

Misiji Artemis 2 bo sledila Artemis 3, namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato pa naj bi v okviru misij Artemis 4 in 5 astronavti tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Vodja Nase Jared Isaacman je napovedal tudi načrte za 20 milijard dolarjev vredno bazo na Luni, ki naj bi služila kot odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in poti na Mars.

Ambiciozni program Artemis se sicer že od začetka sooča z zamudami in presežnimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, medtem ko nekateri strokovnjaki dvomijo v izvedljivost projekta, navaja AFP.

Washington se pri programu Artemis močno opira tudi na zasebni sektor, predvsem na podjetja SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za pristanek na Luni bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata.

Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030, navaja AFP.