V zadnjih štirih letih gradbena inšpekcija letno odstrani do pet nedovoljenih gradenj, ki jih lastniki sami niso odstranili, medtem ko večina zavezancev po izdanem sklepu gradnjo poruši sama, kar inšpektorat označuje za najhitrejši in najučinkovitejši način vzpostavitve zakonitega stanja. Če lastniki ne ukrepajo, inšpekcija izvede izvršbo po drugi osebi, pri kateri objekt odstrani izvajalec, stroške pa nosi zavezanec; letos je bila na ta način odstranjena ena gradnja v Ljubljani.

Največji izziv ostajajo dolgotrajni postopki, saj zavezanci pogosto vlagajo vloge in pravna sredstva tik pred izvršbo ali uporabljajo možnosti odloga, kar rušitve zavlačuje. Inšpektorat zato poudarja, da je pravočasno in prostovoljno odstranjevanje objektov najbolj učinkovito.

Podatki o nedovoljenih gradnjah le na ravni države

Na Inšpektoratu Republike Slovenije za naravne vire in prostor so nam na naše vprašanje, koliko nedovoljenih gradenj je trenutno evidentiranih na območju obalnih občin (Ankaran, Koper, Izola, Piran) odgovorili, da podrobnejših podatkov po občinah ali posameznih območjih ne vodijo, zato jih tudi ne morejo posredovati.

Zaradi tega tudi ni mogoče primerjati, katera obalna občina najbolj izstopa po številu nedovoljenih gradenj, rušitev ali legalizacij. Na voljo so le skupni podatki za celotno Slovenijo, ki so nam jih posredovali z inšpektorata.

Večina nedovoljenih objektov izgine brez prisilne rušitve

Podatki kažejo, da je bilo leta 2022 v Sloveniji pet izvršb po drugi osebi, ko je odstranitev objekta namesto lastnika izvedel izvajalec po nalogu inšpekcije. V istem letu so zavezanci sami odstranili 278 objektov, legaliziranih pa je bilo 229 gradenj. Leta 2023 je bila izvedena ena izvršba po drugi osebi, 244 objektov so odstranili zavezanci sami, legaliziranih pa je bilo 171 objektov. Leta 2024 je bilo izvršb po drugi osebi pet, zavezanci so odstranili 254 objektov, legaliziranih pa je bilo 175 gradenj. Lani, leta 2025, so zabeležili tri izvršbe po drugi osebi, 217 odstranitev po zavezancih in 113 legalizacij.

Na inšpektoratu poudarjajo, da je njihov cilj predvsem doseči, da lastniki nezakonitih objektov obveznosti izpolnijo sami. Kot pravijo, si gradbena inšpekcija prizadeva, "da zavezanci obveznosti izpolnijo po prvi osebi, saj je to najhitrejša, najučinkovitejša in tudi najmanj obremenjujoča pot do vzpostavitve zakonitega stanja v prostoru".

Postopki v slovenski Istri enaki kot drugod po Sloveniji

Pogosto se pojavlja tudi vprašanje, ali so postopki v slovenski Istri zaradi večjega pritiska na prostor drugačni ali hitrejši kot drugod po državi. Na inšpektoratu pojasnjujejo, da posebnih pravil za obalna območja ni: "Postopki se izvajajo enotno po vsej Sloveniji, njihova dolžina pa je odvisna od konkretnega primera in procesnih okoliščin, ne od lokacije."

Pravne bitke lahko rušitve zavlečejo za leta

V praksi so postopki pogosto dolgotrajni in zapleteni. Gradbena inšpekcija se pri izvrševanju odstranitev objektov, kot pravijo, "najpogosteje sooča z dolgotrajnimi in pravno zapletenimi postopki". Zavezanci namreč pogosto vlagajo številne vloge in pravna sredstva v vseh fazah postopka, včasih tudi tik pred predvideno izvršbo. Po navedbah inšpektorata so takšna ravnanja pogosto namenjena zavlačevanju postopkov.

Odlogi izvršb in pravica do doma pogosto ustavijo postopek

Na potek rušitev vplivajo tudi druge okoliščine. Med njimi so možnosti odloga izvršbe, izbira načina izvršitve, bodisi po drugi osebi bodisi z denarno prisilitvijo, ter vprašanja, povezana s pravico do doma. Dodaten dejavnik so tudi omejene kadrovske in finančne zmogljivosti inšpekcije. Kot poudarjajo, lahko takšne okoliščine "izvedbo rušitev otežijo ali celo onemogočijo".

Vprašali smo tudi, ali obstajajo primeri, kjer nedovoljene gradnje ogrožajo občinsko infrastrukturo, morje ali naravno okolje. Na inšpektoratu odgovarjajo, da posebnih evidenc, ki bi omogočale izločanje takšnih primerov, ne vodijo, zato konkretnih številčnih podatkov ne morejo posredovati.

Preverili smo tudi, ali za turistično najbolj obremenjena območja, kjer je pritisk na prostor izrazitejši, veljajo kakšni posebni ukrepi. Na inšpektoratu pojasnjujejo, da zakonodaja takšnih, posebej prilagojenih ukrepov ne predvideva. Nadzor se tudi tam izvaja enako kot drugod po državi, skladno z veljavno zakonodajo in glede na ugotovljene kršitve.