Podobni pogini klapavic so bili v zadnjih letih zabeleženi po celotnem Sredozemlju, tudi v slovenskem morju. V školjčišču Zavoda YouSea v Piranskem zalivu so v letih 2023 in 2024 zabeležili visoko smrtnost klapavic. Še hujši primeri so se zgodili drugod po Jadranu. V Boki Kotorski je množični pogin leta 2020 povzročil kar 80 do 90 odstotni padec proizvodnje, v italijanskem Varanu Cagnanu pa je leta 2024 pogin klapavic povzročil popoln izpad pridelave.

Raziskovalci poudarjajo, da za pogine verjetno ni enega samega razloga. Pregled dosedanjih znanstvenih raziskav kaže, da gre za kombinacijo več dejavnikov. Med njimi so podnebne spremembe, segrevanje morja, temperaturni ekstremi, spremembe slanosti in količine kisika v vodi ter zakisovanje morja. Klapavice so zaradi takšnih razmer pod večjim stresom, zato postanejo bolj občutljive tudi na druge vplive.

V Sloveniji raziskovalci klapavice zdaj spremljajo tudi neposredno na terenu. Zavod YouSea skupaj z Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Morsko biološko postajo Piran že od maja lani vsak mesec preverja njihovo zdravstveno stanje. Ob tem spremljajo tudi druge možne vzroke poginov, med drugim obrast s plaščarji, ki školjkam jemljejo hrano in kisik, ter pojav plenilskih ploskih črvov, ki se hranijo s klapavicami.

V okviru projekta bodo raziskovalci preizkusili tudi nov način gojenja klapavic. V slovenskem morju nameravajo na morsko dno postaviti posebno strukturo za gojenje v globlji vodi. Cilj poskusa je preveriti, ali bi lahko klapavice v hladnejšem in stabilnejšem okolju lažje preživele poletne vročine, ki v zadnjih letih močno vplivajo na školjčišča po Jadranu.