Fotografija je simbolična.

Kot smo poročali na Regionalu, je do nesreče pred dnevi prišlo med kolesarjem in peško prišlo na Cesti na Markovec v Kopru, kjer je 56-letni kolesar vozil po klancu navzdol proti prehodu za pešce. V tistem trenutku je z njegove desne strani cesto pravilno prečkala 77-letna peška. Kolesar jo je skušal obvoziti, vendar naj bi se peška nenadoma obrnila in stopila nazaj, pri čemer je prišlo do trčenja. Oba sta padla na tla, peška pa se je pri tem huje poškodovala in bila odpeljana v Splošno bolnišnico (SB) Izola.
 
Kako varni so kolesarji in drugi udeleženci v prometu tako na državni ravni kot na območju PU Koper ter kakšne trende kažejo podatki o nesrečah, prekrških in nadzoru kolesarjev?

Kolesarji pogosto niso le žrtve, temveč tudi povzročitelji

Po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa, je bilo v letu 2025 skupno zabeleženih 1.364 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji, pri čemer je zabeleženih devet smrtnih žrtev, 238 hudih telesnih poškodb, 971 lažjih telesnih poškodb in 196 primerov brez poškodb. Zabeležena je bila 801 prometna nesreča, kjer je kolesar povzročil prometno nesrečo (58 odstotkov). Najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarja so neprilagojena hitrost, nepravilna stran/smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti.

Pomembna je tudi starostna struktura. "Podatki o prometnih nesrečah kolesarjev po starosti kažejo, da je bilo največ prometnih nesreč in udeležencev evidentiranih v starostni skupini od 25 do 64 let, zlasti pri kolesarjih, starih 45 do 54 let, kjer je bilo zabeleženih 260 prometnih nesreč in 263 udeležencev. V tej starostni skupini prevladujejo lažje telesne poškodbe, medtem ko je smrtnih žrtev razmeroma malo. Pri otrocih in mladostnikih do 14. leta starosti je bilo skupaj zabeleženih 130 prometnih nesreč in 133 udeležencev; smrtnih žrtev v tej skupini ni bilo, devet udeležencev je utrpelo hude, 94 pa lažje telesne poškodbe. Tudi v skupini mladostnikov in mlajših odraslih od 15 do 24 let so posledice večinoma lažje, saj je bilo skupaj evidentiranih 160 nesreč in 164 udeležencev, brez smrtnih žrtev. Posebno pozornost pa zahtevajo starejši kolesarji, stari 65 let in več, saj podatki kažejo na izrazito težje posledice prometnih nesreč. V tej starostni skupini je bilo zabeleženih 285 prometnih nesreč in 287 udeležencev, pri čemer je umrlo šest oseb, 69 jih je utrpelo hude telesne poškodbe, 182 pa lažje telesne poškodbe. To potrjuje, da so starejši kolesarji med najbolj ranljivimi skupinami v cestnem prometu," pojasnjujejo na AVP.

Čelada pomaga, a ne prepreči vseh posledic

Tudi podatki o uporabi čelade kažejo, da je zaščita pomembna, vendar sama po sebi ne izniči tveganja. AVP navaja: "Med smrtnimi žrtvami je pri kolesarjih 55 odstotkov umrlih uporabljalo čelado, 44 odstotkov pa je ni uporabljalo. Pri hudih telesnih poškodbah je 55 odstotkov kolesarjev nosilo čelado, 31 odstotkov pa ne, medtem ko je bil v 12 odstotkih primerov podatek o uporabi čelade neznan. Podobno je pri lažjih telesnih poškodbah, kjer je 54 odstotkov poškodovanih uporabljalo čelado, 28 odstotkov pa ne, v 17 odstotkih primerov pa podatek ni bil znan."

Električna kolesa spreminjajo prometno sliko

Na AVP opozarjajo tudi na vse večjo vlogo električnih koles: "Ob vse bolj priljubljenem kolesarstvu in rekreativnem kolesarstvu vse večji delež zavzemajo električna kolesa, s katerimi lahko še lažje premagujemo razdalje in višinske razlike. Ob tem je potrebna dodatna previdnost, saj so ta kolesa praviloma težja, hipno pa razvijejo tudi izjemen navor, ki je lahko za nevajene težko obvladljiv. Ob morebitnih padcih ali nesrečah so posledice lahko precej težje, še posebej, če kolesar ne uporablja kolesarske čelade."

Vozniki električnih koles (e-kolesarji) so bili v letu 2025 udeleženi v 77 nesrečah, 13 oseb je bilo huje poškodovanih, 56 lažje poškodovanih, medtem ko jih je devet ostalo nepoškodovanih. Največ prometnih nesreč se zgodi v starostnih skupinah od 55 do 64 let, od 18 do 24 let ter od 45 do 54 let. Največ nesreč je bilo zabeleženih v starostni skupini od 55 do 64 let, in sicer 16, sledita starostni skupini od 18 do 24 let z 11 nesrečami ter od 45 do 54 let z 10 nesrečami. V skupini 65+ je bilo zabeleženih 13 prometnih nesreč. V letu 2025 v tej skupini udeležencev ni bilo smrtnih žrtev.

"Najpogostejše posledice prometnih nesreč so lažje telesne poškodbe, ki prevladujejo v vseh starostnih skupinah. Največ lažje telesno poškodovanih je bilo v starostni skupini od 18 do 24 let, kjer je bilo evidentiranih 11 takih udeležencev, ter v starostni skupini od 65 let in več, kjer jih je bilo 11. V starostni skupini od 55 do 64 let je bilo zabeleženih devet lažjih telesnih poškodb. Hude telesne poškodbe so najpogostejše v starostni skupini od 55 do 64 let, kjer je bilo evidentiranih šest primerov, kar kaže na večjo ranljivost te skupine. V starostni skupini 65+ je bila zabeležena ena huda telesna poškodba, prav tako po ena v skupinah od 25 do 34 let, od 45 do 54 let in od 65 do 74 let, medtem ko so bile v starostni skupini od 35 do 44 let zabeležene 3 hude telesne poškodbe", navajajo na AVP.

Tudi pri e-kolesarjih je pomembna uporaba čelade, pozarjajo: "V skupini voznikov koles s pomožnim električnim motorjem med smrtnimi žrtvami ni bilo primerov. Pri hudih telesnih poškodbah je 46 odstotkov voznikov nosilo čelado, 38 odstotkov pa je ni uporabljalo, v 15 odstotkih primerov pa podatek ni bil znan. Pri lažjih telesnih poškodbah je čelado uporabljalo 55 odstotkov udeležencev, 30 odstotkov je ni uporabljalo, v 14 odstotkih primerov pa podatek ni bil znan. Podatki kažejo, da je pri kolesarjih in voznikih koles s pomožnim električnim motorjem uporaba čelade prisotna pri več kot polovici udeležencev z lažjimi in hudimi telesnimi poškodbami."

AVP: zakonodaja je ustrezna, ključna sta nadzor in infrastruktura

Na vprašanje, ali bi bile potrebne spremembe zakonodaje, AVP odgovarja, da je po njihovem mnenju zakonodaja ustrezna, večji nadzor nad izvajanjem pa bi bil dobrodošel. Ob tem dodajajo, da Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030 med ukrepi na cestni infrastrukturi priporoča daljšo kolesarsko infrastrukturo, ločeno kolesarsko omrežje od ulic ali pasov, ki jih uporabljajo druga vozila, in vzpostavitev ocenjevanja varnosti državnih kolesarskih povezav.

"Resolucija o kolesarjih govori predvsem o razvoju infrastrukture na način, da se bo spodbujala varna uporaba javnega prevoza ter hoja, kolesarjenje in druge oblike aktivne mobilnosti, vzpostavitev varnih dostopnih poti za kolesarje in pešce, da se bo zagotovila varna cestna razsvetljava in da naj bi se pripravil koncept prostovoljnega programa osvežitvenega usposabljanja za vožnjo kolesa," navajajo.

Na območju PU Koper več nesreč in več prekrškov

Na območju PU Koper so policisti v letu 2025 obravnavali 143 (136 leta 2024) prometnih nesreč, v katerih je bil udeležen kolesar. Izmed vseh prometnih nesreč je v letu 2025 v 86 (68 leta 2024) primerih prometno nesrečo povzročil kolesar. V letu 2025 niso beležili smrtne žrtve med kolesarji, medtem ko so beležili eno smrtno žrtev leta 2024. V vseh prometnih nesrečah se je 24 (13 leta 2024) kolesarjev hudo telesno poškodovalo, 51 (46 leta 2024) pa lažje. Največ prometnih nesreč, ki jih povzročijo kolesarji, se zgodi zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo 44 (36 leta 2024), nato sledijo ostali vzroki 29 (30 leta 2024), neupoštevanje pravil prednosti 23 (24), nepravilna stran/smer vožnje 22 (22 leta 2024) ter nato ostali posamezni primeri.

PU Koper posebej izpostavlja prekrške: "Najpogostejše kršitve, ki jih zaznavamo, so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri, vožnja po napačnih površinah, neuporaba zaščitnih čelad, vožnja po zadnjem kolesu, objestna vožnja in ogrožanje pešcev in drugih. V letu 2025 smo ugotovili 129 (60) prekrškov kolesarjev. Za opisane prekrške se policisti največkrat odločijo za izrek opozorila, so pa tudi primeri, ko izdajo plačilni nalog oziroma zoper mladoletne podajo obdolžilni predlog. Globa za opisane prekrške znaša 40 evrov."

Še posebej opozarjajo na alkohol in telefone, saj policisti ugotavljajo, da je vse več kolesarjev, ki med vožnjo uporablja mobilne telefone, in vse več kolesarjev, ki upravlja kolo pod vplivom alkohola. "Izmed vseh 143 (136) prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji, je bilo v 11 (osem v letu 2024) primerih ugotovljeno, da je udeleženi kolesar upravljal kolo pod vplivom alkohola," navajajo.

Nadzor je pogost

Policija zagotavlja, da nadzor poteka redno: "Policisti seveda ob toplejših vremenih nadziramo te kategorije udeležencev s skoraj vsakodnevno prisotnostjo policistov na določenih mestih. Veliko nadzorov policisti izvedejo s službenimi kolesi, motornimi kolesi, postavijo pa tudi kontrolne točke."

Ker se s toplejšimi dnevi povečuje tudi število kolesarjev v prometu, na PU Koper in AVP opozarjajo predvsem na odgovorno in previdno ravnanje vseh udeležencev v prometu. Kolesarje pozivajo, naj spoštujejo prometna pravila, vozijo zbrano, ne uporabljajo telefonov, ne vozijo pod vplivom alkohola ter skrbijo za lastno varnost z uporabo čelade in tehnično brezhibnim kolesom. Hkrati opozarjajo tudi voznike, naj bodo posebej pozorni na kolesarje, ohranjajo varnostno razdaljo in upoštevajo, da so ti med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu.