Vsak peti prebivalec Evrope meni, da je v določenih okoliščinah diktatura lahko boljša izbira od demokracije, kaže raziskava, ki jo je za think tank Progressive Lab izvedla agencija AboutPeople in petih državah: Grčiji, Franciji, Švedski, Združenem kraljestvu in Romuniji. Podatke, zbrane med koncem novembra in sredino decembra, je prvi objavil portal Politico.
KAR PETINA EVROPEJCEV ZA DIKTATURO: Rastoče nezadovoljstvo z delovanjem EU in demokracije
Svet
Raziskava razkriva predvsem globoko nezadovoljstvo z načinom delovanja demokracije, ne pa nujno z demokratičnim sistemom kot takim. Največ nezadovoljstva izražajo Grki, kjer je z delovanjem demokracije nezadovoljnih 76 odstotkov vprašanih. Sledijo Francija z 68 odstotki, Romunija s 66 odstotki, Združeno kraljestvo z 42 odstotki in Švedska z 32 odstotki. Ob tem 22 odstotkov anketiranih meni, da je lahko diktatura v določenih primerih primernejša oblika vladavine.
Še 26 odstotkov jih pravi, da jih ne bi motilo, če bi učinkovit in sposoben voditelj omejil demokratične pravice ter ne bi bil odgovoren državljanom za svoja dejanja. Kljub temu večina, 69 odstotkov vprašanih, takšno možnost zavrača.
Raziskava kaže tudi nizko zaupanje v politične institucije. Evropski uniji zaupa 43 odstotkov vprašanih, medijem 27 odstotkov, političnim strankam pa le 24 odstotkov. Tretjina anketiranih ne meni, da vzpon skrajne desnice predstavlja nevarnost za demokracijo.
Po mnenju politologa Dimitrisa Papadimitriouja se tradicionalne delitve med evropskimi državami brišejo. Tudi države z gospodarsko rastjo, kot je Romunija, ne krepijo nujno zaupanja v liberalno demokracijo, medtem ko se tudi bogate in stabilne države, kot je Švedska, soočajo z upadom zaupanja v institucije. Francija in v manjši meri Združeno kraljestvo sta po njegovi oceni v globlji politični krizi, Grčija pa ostaja razpeta med krizo zaupanja in načelnim zagovarjanjem demokratičnih vrednot.
Posebej izrazit je občutek odtujenosti od političnih strank. V Grčiji se 55 odstotkov vprašanih ne počuti blizu stranki, ki so jo volili na zadnjih volitvah. V Romuniji je takšnih 53 odstotkov, v Združenem kraljestvu 47 odstotkov, v Franciji 43 odstotkov in na Švedskem 32 odstotkov.
