Podatki Agencije RS za okolje (Arso) kažejo, da leto 2026 po številu meglenih dni že izstopa. O tem, kako megla nastane ob morju, zakaj je na Obali običajno precej redkejša kot v notranjosti Slovenije in kaj kažejo letošnje meritve, pojasnjuje klimatolog Gregor Vertačnik z Oddelka za podnebne analize in storitve Agencije RS za okolje (Arso).

Megla ob morju je najpogostejša pozimi

Po njegovih besedah je megla ob slovenski obali predvsem zimski pojav in se pojavlja precej redkeje kot v notranjosti države. "Megla je ob morju najpogostejša od decembra do februarja, malo manj marca in novembra, sicer pa je zelo redka. V povprečju je na slovenski obali v zadnjih letih okoli pet dni z meglo letno," pojasnjuje Vertačnik.

Klimatolog Gregor Vertačnik

Megla nastane v precej specifičnih vremenskih razmerah. Najpogosteje se oblikuje ob stabilnem vremenu, šibkem vetru in temperaturnih razlikah med zrakom in morjem. Kot pravi Vertačnik, "megla ob morju praviloma nastane v anticiklonu s toplim in suhim zrakom v višinah in šibkem vetru pri tleh. Začne se z nočnim ohlajanjem zraka nad Padsko nižino in drugimi obalnimi območji, ohlajen zrak pa se ob stiku z nekoliko toplejšo vodno površino toliko navlaži, da nastane megla."

Takšna megla se lahko razširi tudi precej širše od same obale. "V določenih vremenskih situacijah se razširi nad večji del severnega Jadrana in Padske nižine, kjer lahko vztraja več dni, saj je pozimi sončno sevanje prešibko, da bi razkrojilo meglo," dodaja sogovornik.

Stabilno vreme omogoča obstojnost megle

Za večdnevno vztrajanje megle mora biti vremenska slika stabilna več dni zapored. Potrebni so šibek veter ali brezvetrje v nižjih plasteh ozračja, toplejši zrak nekaj sto metrov nad morjem ter večinoma jasno nebo. Takšne razmere se najpogosteje pojavijo ob obsežnem anticiklonu. Prav takšno stanje je bilo tudi letos konec februarja in v začetku marca.

V notranjosti Slovenije je megle precej več

Megla sicer ni omejena le na obalni pas. Ob določenih vremenskih razmerah se lahko pojavi tudi v notranjosti Slovenije. "Včasih, kot npr. na prehodu iz leta 2021 v 2022, je lahko celodnevna megla ne samo ob morju, temveč tudi v kakšni kotlini ali dolini v notranjosti Slovenije, npr. v Ljubljanski kotlini," pojasnjuje Vertačnik.

Kljub temu je megla v notranjosti države bistveno pogostejša kot na Obali. Po nižinah v notranjosti Slovenije se lahko pojavlja skozi vse leto, povprečno med 30 in 100 dni na leto, kar je večkrat več kot ob morju. V jesenskih in zimskih mesecih so v notranjosti države pogosta tudi večdnevna obdobja z meglo, medtem ko ob morju takrat pogosto piha jugo ali burja, ki meglo razkrojita.

Leto 2026 nadpovprečno megleno

Letošnje leto pa po statistiki vendarle izstopa. "Je nadpovprečno in že sedaj daleč največje v zadnjih desetih letih. Na portoroškem letališču smo letos zabeležili že 13 dni z meglo," pravi Vertačnik.

Za primerjavo: v zadnjem desetletju je bilo na Obali v povprečju okoli pet meglenih dni na leto. Zadnje leto, ki je po številu meglenih dni izstopalo pred letošnjim, je bilo 2015, predvsem zaradi zelo meglenega novembra. Takrat so na portoroškem letališču zabeležili 11 meglenih dni, v Strunjanu pa deset.

Vpliv podnebnih sprememb in onesnaženosti zraka

Na pogostost megle lahko vplivajo tudi širši okoljski dejavniki. Po besedah Vertačnika imajo določen vpliv tudi podnebne spremembe, vendar verjetno manj kot onesnaženost zraka. "Nekoliko gotovo vplivajo, saj se morje ogreva počasneje od kopnega, spreminja se tudi pogostost vremenskih vzorcev, a je vse skupaj verjetno manj pomembno za število meglenih dni od spremembe onesnaženosti ozračja, zlasti v Padski nižini."

Onesnažen zrak namreč lahko poveča verjetnost nastanka megle. Delci v zraku vpijajo ali odbijajo del sončnega sevanja, zato do tal pride manj toplote, tla pa se čez dan manj segrejejo. To povečuje stabilnost ozračja in omogoča, da megla vztraja dlje časa.

Dolgoletne meritve kažejo, da je megla na Obali danes v resnici redkejša kot nekoč. "Meritve z naših meteoroloških postaj kažejo, da je megla na Obali v zadnjih desetih letih mnogo redkejša kot pred 20 in več leti, kar je verjetno predvsem posledica zmanjšane onesnaženosti ozračja, deloma pa verjetno tudi krajšega časa opazovanj na nekaterih meteoroloških postajah."

Kako sploh določijo, kdaj je meglen dan

Na Arsu meglen dan določijo precej preprosto. "Običajno smatramo za meglen dan tisti, ko je opazovalec vsaj enkrat opazil, da je vidnost pri tleh vsaj v eni smeri manjša od enega kilometra," pojasnjuje Vertačnik. Trajanje megle sicer zapisujejo v meteoroloških dnevnikih, vendar teh podatkov ne analizirajo sistematično.

Podobna pogostost megle kot v slovenski Istri se pojavlja tudi v bližnjih obalnih območjih. Na zahodni obali hrvaške Istre in v Tržaškem zalivu je število meglenih dni primerljivo, medtem ko je proti Benetkam megla pogostejša.

V prihodnjih tednih megle verjetno manj

Po trenutnih napovedih pa se megla v slovenski Istri v prihodnjih tednih ne bo pojavljala pogosto. "Vremenska napoved od šestega marca naprej kaže na majhno verjetnost za pojav megle. Morda se bo ta mesec pojavila še kak dan ali dva, več pa ne," še pravi Vertačnik.