Kaj vam pomeni Koper kot kraj vašega dela in življenja ter kako vas je delo oblikovalo kot človeka?

Koper je moj drugi dom po moji rodni Koroški, kraj, kjer sem si ustvarila vsakdan, odnose in občutek pripadnosti. V sindikalno kariero sem vstopila po letih dela v gospodarstvu, nazadnje v hotelirstvu v operativi, zato dobro poznam 'dihanje' podjetij: sezonskost, kadrovske stiske, pritiske stroškov, odgovornosti nosilcev funkcij ter odgovornost do strank in gostov. Sindikalno delo me je oblikovalo v tem, da sem spoznala celotno verigo sveta dela, od zaposlenih do uprav, nadzornih svetov in tudi vpliva lokalne politike, posebej tam, kjer so v igri javna podjetja.

Utrdila sem prepričanje, da ima vsak deležnik svojo vlogo in da je danes poslanstvo sindikata graditi rešitve, ki vodijo do skupnih ciljev. Predvsem pa mi je to delo potrdilo, da so ljudje v osnovi dobri. Ko prepoznaš dobro v človeku in mu pomagaš do cilja, gre na dolgi rok bolje za vse.

Koper in slovenska Istra izbirata poslance v treh volilnih enotah. Katere so po vašem mnenju lokalne prioritete, ki jih mora poslanka iz Kopra nasloviti v državnem zboru?

Ključne lokalne prioritete so predvsem tiste, kjer je občina brez države nemočna; pri infrastrukturi, vodi, stanovanjski dostopnosti in razvoju gospodarstva. Najprej bi prosila za celostno predstavitev projektov v teku v okviru Občine Koper, da bomo lahko most in pomoč na liniji do državnega aparata v Ljubljani. V programu stranke Resni.ca podpiramo decentralizacijo in ustanovitev pokrajin, ki bi omogočale prenos dela odločanja in razvojnih sredstev bližje ljudem ter bolj uravnotežen regionalni razvoj, tudi za Obalo, ki preveč pogosto čaka na odločitve iz centra moči. Na področju prometa in logistike je prioriteta razbremenitev vsakodnevnih zastojev in pristaniškega prometa z izvedbo ključnih cestnih rešitev.

Potreben je dodaten pritisk za zaključevanje serminske vpadnice in za konsistentno izvedbo dogovorjenih ukrepov na osi H5/H6 v času gradenj, saj to neposredno vpliva na pretočnost, varnost in kakovost življenja ljudi. Glede vodooskrbe v slovenski Istri je nujno v državnem zboru pospešiti investicije v dodatne vodne vire in omrežje, z jasnimi roki, stabilnim financiranjem in brez političnih zamikov. Pri stanovanjski dostopnosti na Obali je treba povečati ponudbo in legalnost najema.

Kot hiter ukrep zagovarjam znižanje obdavčitve najemnin nazaj na 15 odstotkov, znižanje DDV za gradbeni material in pohištvo ter znižanje komunalnih in zemljiških prispevkov. Ključna je tudi poenostavitev in skrajšanje postopkov za gradnjo in obnove, da se ponudba začne povečevati in se cene stabilizirajo. Odpreti nameravam poslansko pisarno v Kopru kot dostopno točko za občane, zaposlene in gospodarstvo, da bodo pobude in problemi hitreje dobili pot do pristojnih resorjev v Ljubljani.

Sabrina Simonovich Stambolija, kandidatka stranke Resni.ca v Piranu in Irena Jaklič Valenti, kandidatka za poslanko v Kopru

Kot sekretarka zahodne regije pri ZSSS ste se aktivno borili za dostojanstvo in pravice delavcev. Kako danes ocenjujete stanje delavskih pravic v Sloveniji?

Stanje delavskih pravic v Sloveniji ocenjujem kot normativno urejeno, vendar z izrazitim razkorakom med formalno pravico in izvršljivostjo. Predpisi in kolektivne pogodbe zagotavljajo ustrezne standarde, a so postopki uveljavljanja pravic lahko dolgotrajni in stroškovno zahtevni, zato je pravno varstvo v praksi za marsikoga manj učinkovito in finančno nedosegljivo, kot bi moralo biti. Tam, kjer je sindikalna organiziranost visoka, je učinek socialnega dialoga ugoden, praviloma se dosegajo nadstandardne pravice in ugodnosti, ki presegajo zakonski minimum.

Ključen sistemski izziv pa je, da nizke plače ne zagotavljajo dostojnega življenjskega standarda, kar terja ukrepe na strani stroškov dela in davčne obremenitve dela. Potreben bo davčni preboj: zvišanje splošne olajšave, razširitev dohodninskih razredov, avtomatična indeksacija olajšav in lestvice z inflacijo ter socialna kapica za višje plače, da se dvigne neto izplačilo brez dodatnega pritiska na bruto stroške dela.

Vzporedno mora politika vzpostaviti stabilno in predvidljivo poslovno okolje brez vsakokratnih ad-hoc posegov v davke ter spodbuditi investicije v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. S temi koraki bi pričeli krepiti produktivnost, plače in zmanjšali beg kadrov.

Kako pa boste zagotovili, da bodo interesi delavcev res slišani v državnem zboru?

Prizadevala si bom, da se vsak predpis, ki posega v trg dela, plače ali socialna zavarovanja, obvezno in pravočasno obravnava na Ekonomsko-socialnem svetu, ne zgolj formalno. Danes sistem pogosto šepa pri časovnici in kakovosti usklajevanja, kar na koncu davkoplačevalce tudi preveč stane. Moj cilj je, da socialni dialog postane standard zakonodajnega postopka in ne več zgolj črka na papirju.

Interese delavcev bomo z ekipo v državnem zboru krepili tudi skozi stalni kanal na terenu: z vzpostavitvijo poslanske pisarne in rednimi posveti z zaposlenimi, sindikati in delodajalci ter spremljanjem razmer v podjetjih in javnih službah. Ob tem si bom osebno prizadevala za dostopnost poslanske skupine Resni.ca za sindikate, delodajalce in druge predlagatelje rešitev, da se pobude lahko pravočasno obravnavajo in podprejo.

Verjamem, da lahko prispevam k rešitvam, ki bodo izvedljive in koristne za zaposlene, delodajalce, upokojence in skupnost.

Irena Jaklič Valenti in predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović

Stranka Resni.ca med ključnimi točkami izpostavlja boj proti korupciji, suverenistično zunanjo politiko in pravične davke. S katerimi izmed teh idej najbolj soglašate in zakaj?

Soglašam z vsem naštetim, z bojem proti korupciji, s pravičnejšo davčno politiko in s suverenistično držo Slovenije znotraj EU. Gre za tri področja, na katerih se najbolj neposredno vidi, ali politika daje merljive rezultate ali ostaja zgolj pri zavezah. Pri sindikalnem delu vidimo posledice korupcije: politična kadrovanja in netransparentne odločitve dražijo projekte, posledično pa to pomeni slabše storitve in manj sredstev za ljudi. Zato je protikorupcijska agenda zame vprašanje učinkovitosti države in enake obravnave vseh državljanov.

Pri davkih izhajamo iz merila, da se delo mora splačati. Če želimo stabilne družine, manj socialnih stisk in zadržati kadre doma, moramo razbremeniti delo in povečati neto dohodke, ob tem pa ohraniti javne finance vzdržne.

Suverenistična drža v EU pa zame ne pomeni izstopanja ali konflikta za vsako ceno, temveč dosledno zastopanje slovenskih interesov znotraj pravnih okvirov EU in aktivno izkoriščanje manevrskega prostora, ki obstaja. 

Kaj želite kot poslanka spremeniti ali doseči, česar kot sindikalistka niste mogli?

V sindikatih predlagamo rešitve, se pogajamo za kolektivne pogodbe in opozarjamo na vrzeli v sistemu, nimamo pa vedno učinkovitih vzvodov ali dovolj kratke poti, da bi se ti predlogi tudi dejansko pretvorili v zavezujoče zakonske oziroma sistemske spremembe. V praksi naslavljamo pobude na odgovorne institucije, naši predstavniki sodelujejo na Ekonomsko-socialnem svetu, hodimo na sestanke na ministrstva in odpiramo konkretne problematike, vendar se postopki pogosto ustavijo v medresorskem usklajevanju, birokratskih korakih ali preprosto ostanejo nerešeni v predalih.

Kot poslanka želim doseči predvsem tisto, česar 'od zunaj' ni mogoče: da se rešitve, ki izhajajo iz terena, oblikujejo in vložijo neposredno v parlamentarno proceduro, s čimer se lahko pot do sprememb bistveno skrajša. Preboj vidim v tem, da bomo kot stranka v državnem zboru lahko predloge naslavljali kot odločevalci, z možnostjo razprave, amandmiranja in politične odgovornosti, ne pa zgolj kot zunanji akterji, ki jih je lahko preslišati ali medijsko blokirati. Tako bodo problemi hitreje obravnavani, bolj vidni in težje odrinjeni na stranski tir.

Kako pa ste sprejela odločitev za kandidaturo na letošnjih volitvah in zakaj naj volivke in volivci iz Kopra volijo prav vas?

Prvič se podajam v politiko, ker sem v sindikatu vsak dan v neposrednem stiku z realnimi posledicami politik. Pri zaposlenih se kažejo v negotovosti in prenizkih neto dohodkih, pri delodajalcih v nepredvidljivih pravilih, administrativnih bremenih in težavah pri kadrih, pri občanih pa v prepočasnih javnih storitvah in občutku, da sistem ne deluje enako za vse. Za vstop v politiko so me vztrajno spodbujali naši člani in zaposleni, ki vse pogosteje izražajo razočaranje nad političnim upravljanjem države in potrebo po novi kredibilnosti.

V politiki želim prispevati k temu, da se odločanje vrne k osnovam: pravna predvidljivost, vitke institucije in ukrepi, ki izboljšujejo konkurenčnost ter življenjski standard ljudi, ne da bi bili vsakič odvisni od menjave politične garniture. Moj prispevek je lahko prav v tem, da poznam 'teren' z vseh strani – iz gospodarstva, iz sindikalnih pogajanj in iz razumevanja odgovornosti upravljanja. Verjamem, da lahko prispevam k rešitvam, ki bodo izvedljive in koristne za zaposlene, delodajalce in skupnost.

Nisem 'projekt kampanje', ampak kandidatka z večletno prakso na trgu dela in v gospodarstvu. V politiko vstopam z izkušnjami iz gospodarstva in sindikatov, kjer se dnevno ukvarjam z izvršljivostjo pravic, stroški dela, kadri in posledicami političnih ter sistemskih odločitev za podjetja in ljudi. Želim si visoko udeležbo na volitvah, saj brez nje sprememb ni mogoče pričakovati. Vsak naj obkroži tisto stranko in tiste kandidate, ki so ga s svojim programom, delom in držo najbolj prepričali.