Stanovanjska kriza je po vsej državi tema, še posebej za mlade družine in delavce, kako bi kot poslanka pomagali reševati dostopnost stanovanj v Kopru?

Kot poslanka bi pritiskala za sprejem ukrepov, ki povečajo legalno ponudbo in znižajo strošek gradnje, kot so znižanje obdavčitve najemnin, znižanje komunalnih prispevkov, znižanje DDV na gradbeni material in opremo. V programu Resni.ca zagovarjamo tudi shemo "prvi dom", iniciativa "Hitreje do lastnega doma", ter uvedbo državnih jamstev za prvi kredit, da mladi hitreje pridejo do financiranja pod vzdržnimi pogoji.

Ob tem pa izhajam iz načela, da morajo ljudje imeti možnost biti aktivni in da država predvsem ustvari okvir, v katerem se splača varčevati in graditi, zato je ključno tudi razbremeniti dohodek iz dela (višja splošna olajšava, ciljne olajšave za mlade do 35 let) ter zmanjšati mesečne obremenitve družin (npr. postopna uvedba brezplačnih vrtčevskih programov), ker vse navedeno vpliva na sposobnost najema ali odplačevanja stanovanjskega kredita. Slovenci se rodimo z "opeko v trebuhu" in poleg ustvarjanja družine je največja osebna izpolnitev ustvariti lasten dom. Politika mora te vrednote podpreti.

Ali imate konkretne ideje ali predloge za reševanje problema visokih najemnin in pomanjkanja neprofitnih stanovanj v Kopru?

Pri visokih najemninah je ključno povečati legalno ponudbo, znižanje obdavčitve najemnin in jasna pravila, da se del najema premakne iz sive ekonomije na trg, ter pospešitev gradenj/obnov z nižjimi komunalnimi prispevki, nižjim DDV na gradbeni material in hitrejšimi postopki. Neprofitna stanovanja so pomembna za najbolj ranljive občane, vendar niso rešitev za večino; zato bi jih povečevali ciljano z občino in državo, hkrati pa uvedli "prvi dom" shemo in državna jamstva za prvi kredit, da mladi hitreje pridejo do lastne rešitve.

Koper je več kot le pristanišče, kako vidite razvoj mesta in regije v smeri kakovostnega vsakdanjega življenja?

Koper in slovenska Istra morata razvoj usmerjati v kakovosten vsakdan prebivalcev, za manj prometnih zastojev z boljšo pretočnostjo in javnim prevozom, več urejenih zelenih površin ter stalno politiko vlaganj v šport in kulturo kot osnovno infrastrukturo v skupnosti. Ključno pa je, da se Koper tretira kot razvojno vozlišče, ne le tranzit. Okoli Luke Koper bo nujno spodbujati dejavnosti z višjo dodano vrednostjo (napredna logistika, spremljajoče storitve, digitalizacija), ki so lahko doprinos za višje plače ter stabilnost zaposlitev.

Kako lahko vaše sindikalno delo pripomore k reševanju težav, kot so demografski izzivi, dostopnost storitev in socialna varnost?

Moja sindikalna izkušnja mi daje ključne prednosti, da poznam teren in izhajam iz prakse, znam organizirati socialni dialog med deležniki ter vztrajati, da se predlogi premaknejo od ideje do izvedljive rešitve.

Socialno varnost razumem kot kombinacijo dostojnega dohodka iz dela in sistemsko varovalko za stiske. Sistem mora učinkovito pomagati tistim, ki pomoč res potrebujejo, hkrati pa spodbujati delo, odgovornost in aktivno vključenost. Ob tem bi osebno podpirala tudi projekte povezovanja ljudi. Na Obali smo premalo povezani kot sosedje in občani, tu pa so velike rezerve za več solidarnosti, medgeneracijske podpore in boljšo kakovost vsakdanjega življenja.

Kako boste kot poslanka sodelovali z župani in lokalnimi skupnostmi, da bi povezali lokalne potrebe z nacionalnimi odločitvami?

Blizu mi je operativno delovanje, z uvedbo rednih koordinacijskih sestankov z župani in predstavniki lokalnih skupnosti. Ključno je, da pobude v državni zbor ne prihajajo kot želje, ampak da se pripravijo vsebinsko in finančno utemeljeni predlogi z oceno učinkov.

Kateri konkretni projekti ali pobude iz Kopra vam že lep čas "ležijo na srcu" in bi jih želeli uresničiti v državnem zboru?

Glede podnebnih sprememb je za ljudi pomemben paket zeleno-modre infrastrukture proti vročinskim valovom (senčenje, ozelenitev vpadnic, parkovne površine, zadrževanje padavinske vode), ki so izvedljivi s koriščenjem EU sofinanciranj ter ciljno usmerjenimi občinskimi projekti in razpisi.

Za Obalo ostaja strateškega pomena podnebna odpornost vodnih virov, tj. povezovanje vodovodnih sistemov in razvoj dodatnih virov za slovensko Istro.

Za družine z otroki mi je osebno zelo blizu ideja razvoja programov počitniškega varstva, kjer vidim realno izvedljiv model sofinanciranja "država + občina + delodajalci". Občine zagotovijo prostore, logistiko in koordinacijo izvajalcev (šole, javni zavodi), delodajalci v panogah, kjer je delovni ritem najintenzivnejši prav v času šolskih počitnic (turizem, trgovina, logistika, javne storitve…), pa npr.pristopijo z namenskimi spodbudami oziroma skladi v podjetjih – ker to neposredno zmanjšuje stres zaposlenih staršev, hkrati pa znižuje absentizem in fluktuacijo, ki sta na Obali najbolj izrazita v glavni poletni sezoni. Osebno bi si prizadevala, da bi s skupnim pristopom oblikovali enoten koledar počitniškega varstva v občini, z enotnimi pravili prijav in enostavnimi kriteriji, da se razbremeni starše v času počitnic, ki povzročajo stres in socialne stiske, sploh pri starših samohranilcih in družinah, kjer nimajo možnosti drugega varstva. Stari starši so v več primerih še vedno delovno aktivni ali pa bivajo v bolj oddaljenih krajih.

Če bi imeli eno konkretno obljubo za občanke in občane Kopra, katera bi bila in zakaj?

Da bom ostala ista kot me poznajo poslovno in osebno. Znam prisluhniti ljudem, grem na teren, postavim tudi neugodna vprašanja, preverjam vse možne scenarije in vztrajam do točke optimalne rešitve. Ker vem, kako je, ko imaš občutek, da te sistem ne sliši oz. si spregledan. In ker imam tisto trmo, če me kdo potiska na stran ali tepta, samo še bolj zagrizem v stvar.