GREGOR PERIČ O VRNITVI V POLITIKO: "Predsodke sem zamenjal z izkušnjami" (INTERVJU)

Izola

S kandidatom za poslanca v domačem okraju, nekdanjim podžupanom Izole in poslancem državnega zbora med letoma 2018 in 2022 Gregorjem Peričem smo se pogovarjali o njegovi vrnitvi v državno politiko, tokrat na listi SDS. V intervjuju je pojasnil razloge za svojo odločitev, spregovoril o političnih izkušnjah iz preteklosti ter o tem, kako danes gleda na slovenski politični prostor in delovanje oblasti. Dotaknili smo se tudi ključnih izzivov slovenske Istre, med njimi stanovanjske problematike, pritiska turizma in pomanjkanja kakovostnih delovnih mest za mlade. Perič poudarja pomen stabilnega gospodarskega okolja, manj birokracije in nižjih davkov, ob tem pa izpostavlja tudi potrebo po boljših pogojih, ki bi mladim omogočili lažji dostop do lastnega doma. V pogovoru smo odprli še teme gospodarstva, davčne politike in konkurenčnosti države, pa tudi zdravstva, migracij in varnosti. Med drugim smo govorili o skrajševanju čakalnih dob v zdravstvu ter o vprašanjih, ki so za obalno regijo posebej pomembna, kot je urejanje kratkoročnega oddajanja nepremičnin in vpliv turizma na življenje domačinov.

Fotografiral Robert Balen - Večer

Gospod Perič, bili ste podžupan Izole iz vrst SMC, poslanec v državnem zboru med letoma 2018 in 2022, danes pa kandidirate za poslanca na listi SDS v domačem okraju. Kaj vas je prepričalo, da se v politiko vračate na listi SDS?

Politiko sem že od srednješolskih let spremljal s strani in se tudi odločil za študij politologije. Zame je bila zelo dragocena izkušnja v lokalnem okolju, kjer sem spoznal pomen povezovanja in sodelovanja, kar sem prenesel tudi v vlogo poslanca, čeprav je to v slovenski politiki nekaj najtežjega. Imel sem celo vrsto predsodkov do ekipe SDS, njenega vodstva in predsednika Janeza Janše, hkrati pa priložnost, da sem lahko primerjal način dela v dveh vladnih ekipah različnih barv.

Imam tudi osebno izkušnjo, kdo zares izključuje in na kateri strani se realna moč odločanja skriva daleč od uradnih institucij države in odgovornosti do državljanov. Predsodke sem zamenjal z izkušnjami, zato odločitev za kandidaturo na listi SDS sploh ni bila težka.

Slovenska Istra se srečuje s številnimi izzivi, kot so stanovanjska kriza, pritisk sezonskega turizma, obenem pa pomanjkanje služb za mlade. Kaj konkretno obljubljate volivcem in kako boste kot poslanec, če boste izvoljeni, zastopali interese slovenske Istre?

Najprej moramo ustaviti negativne trende na področju gospodarstva. Ta sovražnost do ustvarjalnosti in svobodne gospodarske pobude se mora nehati, saj uspešne, ambiciozne in sposobne ljudi odganja. Ne razumem, kako se lahko navdušujemo nad tem, da najbolj sposobni odhajajo v tujino, celo na Hrvaško, sami pa kot rešitev za izzive vedno najdemo nov davek. Zato si želim manj države in manj davkov – da gospodarstvo omogoča dobre službe, država pa razvoj samostojnih posameznikov, ki ne bodo 'odvisniki' od te ali one javne storitve.

Podprl bom vse ukrepe, da lahko mlad človek s svojim delom in trudom pridobi lastniško hišo ali stanovanje. Stabilno in gospodarstvu prijazno okolje je prioriteta št. 1. Sledi stabilizacija strateških javnih podsistemov (zdravstvo, demografija), debirokratizacija postopkov (npr. umeščanje v prostor, pridobivanje gradbenih dovoljenj, poslovanje podjetij) in vlaganje v infrastrukturo (logistika, vodooskrba, prehranska samooskrba, varnost, decentralizacija).

SDS v svojem programu poudarja nižje davke, manj birokracije in večjo konkurenčnost gospodarstva. Kako vi ocenjujete trenutno gospodarsko situacijo in katere konkretne davčne razbremenitve bi podprli?

Uradne statistike kažejo trend padanja gospodarske rasti, kjer zaostajamo za povprečjem EU. Industrijska proizvodnja se krči (samo v letu 2025 za -4,1 %), postajamo vse manj privlačni za tuje investicije, padli smo na mednarodni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD, po primerjavi preračuna kupne moči povprečne plače s Hrvaško pa ugotavljamo, da so nas sosedje prehiteli.

In medtem ko vrh vlade spodbuja podjetja, naj 'optimizirajo' poslovanje v tujini, ta svoje uprave in druge enote že selijo v Avstrijo, Hrvaško in Srbijo.

Ta vlada je razveljavila davčno reformo, po kateri bi povprečno gospodinjstvo imelo 7.500 evrov več sredstev na razpolago. Zato bomo ponovno uvedli splošno dohodninsko olajšavo v višini 8.500 evrov za višje neto plače, spremenili dohodninske razrede, da zadržimo najbolje plačane v Sloveniji, ter postopno znižali davek od dobička pravnih oseb in davek na kapitalske dobičke in dividende, da pritegnemo več investicij.

Podprli bomo tudi vrnitev davka na oddajanje nepremičnin v najem iz 25 na 15 odstotkov, v prihodnji vladi pod vodstvom SDS pa novega davka na nepremičnine ne bo.

Tudi zdravstvo je ena ključnih tem teh volitev – tako kot drugod po Sloveniji se tudi na Obali ljudje srečujejo z dolgimi čakalnimi dobami, zdravstvene ustanove pa s pomanjkanjem kadra. Kakšne rešitve predlaga SDS za skrajšanje čakalnih vrst in boljšo dostopnost zdravstvenih storitev?

V SDS poudarjamo, da mora biti na prvem mestu pacient, ne pa pravna oblika zavoda ali ideologija. Zato bomo v sistem vključili vse licencirane izvajalce, tako iz javnega sistema, kot tudi koncesionarje in zasebnike, da pacienti čim prej pridemo do zdravstvene storitve. Denar naj sledi pacientu, ne pa obratno.

S krepitvijo primarnega zdravstva in preventive nameravamo razbremeniti specialiste ter zagotoviti boljšo organizacijo, transparentnost, ločen plačni steber za zdravstvene delavce in spoštovanje stavkovnih dogovorov.

Pri dolgotrajni oskrbi bomo ukinili prispevek za upokojence, saj je nedopustno, da se posega v pokojnino. Za tiste upokojence, ki bi še želeli delati, pa bomo zagotovili prejemanje polne pokojnine.

Kot dodaten vir za dostojne pokojnine bomo ustanovili Demografski sklad, ki bo z dohodki od upravljanja državnega premoženja zagotavljal njihovo stabilnost.

Obalna regija je del širše migracijske poti čez Balkan in severni Jadran. SDS poudarja strožji nadzor meje in večjo varnost. Kakšne ukrepe bi kot poslanec iz Istre zagovarjali, da bi zagotovili varnost?

Ne želim si, da žalostni prizori iz drugih evropskih mest pridejo tudi k nam. Nenadzorovane ilegalne migracije namreč niso spremenile podobe Evrope samo v družbenem smislu, ampak tudi politično, s porastom ekstremov zaradi upravičenega nezadovoljstva ljudi.

Odgovornost katere koli vlade je, da zagotovi varnost države in njenih meja, zato podpiram povečano prisotnost policistov in mešanih patrulj, v primeru resne krize pa tudi druge oblike tehničnega varovanja meja.

Da moramo narediti več za našo varnost, sporočajo tudi policisti, ki na neurejene razmere opozarjajo s stavko.

Turizem je hrbtenica gospodarstva na Obali. Kako naslavljate problematiko kratkoročnih najemov v Istri? Se strinjate z omejevanjem ali pa ste proti temu?

Nedavno uvedene omejitve kratkoročnega oddajanja v Zakonu o gostinstvu so zgrešile tarčo, saj s tem ne bomo rešili pomanjkanja stanovanj za dolgoročni najem, še zlasti ne v Istri.

To se je potrdilo tudi na posvetu s sobodajalci in predstavniki Združenja sobodajalcev Slovenije, kjer smo zaznali številne nesmisle, tako v obliki časovnih omejitev oddajanja kot tudi povsem nerazumnih pogojev za poslovanje popoldanskih sp-jev.

Po volitvah bomo razveljavili te škodljive predpise in postavili okvir, ki na eni strani ščiti domačine, na drugi pa spodbuja turizem in podjetništvo.