Obiskovalec izolske bolnišnice navaja, da je ob prihodu sicer našel prosto parkirno mesto, vendar iz avtomobila ni mogel izstopiti, saj je bila tik ob vratih velika luža. Zaradi tega je moral vozilo premakniti in poiskati drugo parkirno mesto. Da pa ne bi ponovno naletel na lužo, je nekaj časa iskal prosto mesto v delu, kjer je podlaga parkirišča asfaltirana. Ob tem opozarja, da so takšne razmere neprimerne, zlasti za starejše, bolnike ali osebe z omejeno mobilnostjo.

Dodatno ga moti, da je bolnišnica v preteklem letu podražila parkirnino, medtem ko razmere na parkirišču po njegovem mnenju ostajajo neurejene. "Pri zdravstveni ustanovi bi pričakoval, da je parkiranje urejeno tako, da ne potrebuješ škornjev za izstop iz avtomobila," je kritičen.

Na vprašanja o stanju parkirišča smo se obrnili na vodstvo SB Izola. V odgovorih, ki so bili – kot pogosto v takšnih primerih – zelo skopi, so navedli, da s težavami na makadamskem delu parkirišča niso seznanjeni. Prav tako za zdaj ne načrtujejo sanacije ali trajnejše ureditve tega dela parkirišča, kot bi bila na primer asfaltiranje ali drugačna ureditev podlage.

So pa potrdili, da načrtujejo določene investicije na področju parkirišč, vendar podrobnosti o tem za zdaj niso navedli.

Parkiranje po novem: dražja urna postavka in konec ugodnosti

Spomnimo: s 1. decembrom so v SB Izola uvedli nov sistem obračunavanja parkirnine, po katerem vsaka začetna ura parkiranja stane en evro. To pomeni občutno podražitev v primerjavi s prejšnjim sistemom, ko je bilo za en evro mogoče parkirati do štiri ure, vsake nadaljnje štiri ure pa so stale dodatni evro.

Ob tem so ukinili tudi abonmaje za dijake in študente, ki so prej omogočali ugodnejše parkiranje. Podražitev je med uporabniki sprožila precej nezadovoljstva, hkrati pa so se pojavila tudi vprašanja o razlogih zanjo, zlasti v luči poslovanja bolnišnice.

Od izgube do presežka

Splošna bolnišnica Izola je leto 2025 zaključila s skoraj 1,2 milijona evrov presežka, čeprav je bila slika še nekaj mesecev prej precej drugačna. Po prvih devetih mesecih je bolnišnica beležila 230.000 evrov izgube in približno 1,5 milijona evrov manj prihodkov od pričakovanih, vodstvo pa je takrat opozarjalo na zaostrene razmere in omejitve zaradi ukrepov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Kljub temu je v zadnjem delu leta prišlo do občutnega obrata, saj so prihodki na letni ravni dosegli 97,3 milijona evrov, odhodki pa 96,1 milijona evrov. Bolnišnica je tako leto zaključila nad načrti in nadaljevala več kot desetletje dolgo obdobje pozitivnega poslovanja. Ob tem so izvedli tudi več kot osem milijonov evrov investicij, med drugim nakup kirurškega robota, v načrtu pa je tudi prenova centralnega operacijskega bloka.