ANKARANSKA BONIFIKA TONE: "Nikjer nikogar, morje pa polni in zaliva prvo kategorijo kmetijskih zemljišč"

Ankaran

V zadnjih dneh se je na Ankaranski Bonifiki ponovno razkrila resnost problema, na katerega lokalni prebivalci in kmetje opozarjajo že mesece. Voda iz Ankaranskega obrobnega kanala (AOK) še vedno zaliva rodovitna polja prve kategorije, medtem ukrepov, ki bi preprečili vdor morske vode, ni. Tako je tudi te dni voda tik pod vrhom vzdrževalne ceste, morje pa nemoteno polni strugo in grozi s poplavo zemljišč. Prebivalci na družbenih omrežjih delijo slike in videe, ki kažejo, da se situacija kljub zagotovilom pristojnih ne izboljšuje – nasprotno, postaja vse bolj kritična.

Ankaranska Bonifika ostaja ena redkih območij z zemljišči prve kategorije, ki omogočajo intenzivno pridelavo zelenjave. Poglobitev Ankaranskega obrobnega kanala (AOK) in gradnja kaset za pristaniške potrebe Luke Koper sta po mnenju lokalnih kmetov in Občine Ankaran poslabšala naravno poplavno varnost ter onemogočila tradicionalno namakanje. Namesto zaščite pridelovalnih površin se dogaja ravno nasprotno: voda še naprej zaliva polja, medtem ko kmetje in prebivalci ostajajo brez učinkovite zaščite.

Kot smo že poročali, je v sredo, 4. februarja 2026, okoli 23. ure voda prebila nasip AOK in nenadzorovano zalila stanovanjsko hišo na Železniški cesti 2 v Ankaranu. Do vdora je prišlo neposredno iz kanala – nasip ni bil zadostno utrjen in ni izpolnjeval protipoplavne funkcije. Voda je dosegla višino 50–100 cm, poplavila hišo in okoliška polja, vključno s kmetijskimi zemljišči prve kategorije. Lastnica hiše je povedala, da je bila poplavljena že dvanajstič, poplave pa so postale pogostejše ravno od začetka urejanja kanala za potrebe Luke Koper.

Občina Ankaran je Luko Koper že julija 2025 pozvala k zaustavitvi del, dopolnitvi projektne dokumentacije in takojšnji postavitvi zapornice na območju mostu na Železniški cesti, da bi preprečili vdor morske in sladke vode. Zahtevali so tudi dodatno zapornico na meji državnega prostorskega načrta, da bi ohranili možnost namakanja polj. Kljub temu dela potekajo, zapornice pa ni. 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministrice Mateje Čalušić je ob tem zatrdilo, da se vse aktivnosti, ki so bile dogovorjene jeseni 2025, izvajajo. "Fizična zapornica je v fazi projektiranja, Luka Koper pa mora kot investitor pred izgradnjo še pridobiti vsa dovoljenja," so tedaj navedli.

Medtem pa prebivalci na družbenih omrežjih delijo slike in videe trenutnega stanja: voda je napolnila strugo in je tik pod vrhom vzdrževalne ceste, morje pa še naprej polni kanal in zaliva zemljišča. Brez konkretnih ukrepov bo Ankaranska Bonifika še naprej trpela posledice projektov Luke Koper, medtem ko obljube o hitrih rešitvah ostajajo le na papirju.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Ištrijan |  19 .02. 2026 ob  09: 20
10
Tipična banditska kapitalistična, neoliberalna strageija, najprej uniči kar je dobrega in kvalitetnega, a izubranecem ne nosi dobička. Nato prevzami, prekategoriziraj, kjer je prej raslo življenje (hrana), postavi stanovanja ali še huje - to kar se danes pospešeno dogaja - kontejnerje. In igre je konec. Par posameznikov bo mastno služilo, vsi ostali pa bomo prislijeni jesti strupeno uvoženo hrano, namesto domače, lokalno pridelane.



In vse to omogočajo podkupljene občinske in državne politike. Najbolj žalostno pri tem pa je, da se občina ne oglasi in ne zna braniti svojega prostora in svojih ljudi. Ko pa ljudje na to opozorijo, jim politika odgovori tisti najbolj podlo in svinjsko - zavirate razvoj. Razvoj za koga?!
Marko |  17 .02. 2026 ob  08: 42
-21
"Prva kategorija zemljišča", tisti ki je to kategoriziral je mogu bit res pijan.
Martin Kacur |  16 .02. 2026 ob  15: 03
65
Politiki imajo druge prioritete. Luka bo zajezila dotekanje morja na kmetijska zemljišča, ko bo zemlja že slana in nerodovitna. Ni panike, bomo jedli avte in asfalt. Luka Koper ni več pristanišče ampak skladišče avtomobilov, ki se ne prodajajo. Edino pri nas asfaltiramo rodovitno zemljo za potrebe tujcev.



Vprašanje novinarjem: ali lahko posreduje Luka podatke koliko časa stoji najstarejši tovor?