Kot je ob robu dogodka povedal Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije, sodobne tehnologije omogočajo okoljsko učinkovito pridelavo z minimalnimi vplivi na naravne vire. Po njegovih besedah gre za sisteme, ki z manjšimi vložki dosegajo večji pridelek in hkrati zmanjšujejo obremenitve vode in drugih virov.

Robotika se uvaja predvsem tam, kjer človeške delovne sile ni več mogoče zagotoviti. "Roboti opravljajo tista dela, ki jih ljudje ne želijo več," je dejal Germšek. Brez takšnih rešitev določenih proizvodnih procesov sploh ne bi bilo mogoče ohraniti, poudarja.

Ključna prednost robotizacije je po Germškovih besedah predvsem večja natančnost proizvodnje, hkrati pa tehnologija prispeva k večji privlačnosti kmetijstva za mlade, saj panoga postaja vse bolj visokotehnološka.

Med primeri uvajanja avtonomnih tehnologij pri nas je omenil robota za setev koruze. Prav v petek bodo tako v Moravskih Toplicah izvedli prvo robotsko setev, pri kateri bo avtonomni kmetijski robot oziroma traktor brez kabine setev opravil povsem samostojno.

Robota so v okviru raziskovalnega projekta, katerega koordinator je Kmetijski inštitut Slovenije, kot prvi v tem delu Evrope nabavili z namenom prenosa znanja na kmete. Ob prvem testiranju so za nastavitev sistema potrebovali dva dni, kmetom pa so nato znanje naprej predali v le nekaj minutah, je povedal Germšek.

Vrednost robota presega 300.000 evrov. Tovrstni avtonomni kmetijski roboti lahko sicer delujejo neprekinjeno 24 ur in z večjo natančnostjo kot klasična mehanizacija.

Po Germškovih besedah je pomembno, da slovenske raziskovalne institucije sodelujejo pri razvoju specializiranih robotov za potrebe pridelave, saj bo le povezovanje znanosti in gospodarstva prineslo napredek.

V podjetju Paradajz, kjer so se robotizacije lotili pred več kot tremi leti, so se odločili za lasten razvoj, je povedal solastnik in direktor družbe Kristjan Magdič. Trenutno razvijajo robotsko platformo, ki se bo samodejno premikala po rastlinjakih ter s pomočjo kamer in senzorjev spremljala stanje rastlin.

Sistem, ki ga bodo v rastlinjake testno namestili še letos, bo omogočal zgodnje zaznavanje škodljivcev in bolezni ter natančnejše napovedi pridelka. "Za prodajo je ključno vedeti, koliko paradižnika bomo imeli čez en ali dva tedna," je poudaril Magdič. Odstopanja med napovedmi in dejansko količino lahko namreč povzročijo velike težave pri dobavah in prodaji svežih pridelkov.

V podjetju razvijajo tudi robotske rešitve za fizično zahtevna opravila v rastlinjakih, kot je spuščanje rastlin, ki ga danes opravljajo delavci na višini v zahtevnih pogojih. Magdič v robotizaciji ne vidi grožnje delovnim mestom, temveč nujno podporo ob pomanjkanju kadra. "Roboti bodo nadomestili manjkajočo delovno silo in prevzeli težka opravila," je dejal.

Ob tem je opozoril tudi na širše izzive panoge, predvsem pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov in zahtevne delovne pogoje, ki mlade odvračajo od dela v kmetijstvu. Tehnološki razvoj bi po njegovem mnenju lahko dolgoročno omogočil tudi prožnejšo organizacijo dela.

Tako Germšek kot Magdič izpostavljata, da digitalizacija kmetijstva poleg tehnoloških priložnosti prinaša tudi izzive, kot so visoki stroški opreme in programske podpore ter potrebo po stabilni infrastrukturi in ustreznih politikah.

Kljub temu ocenjujeta, da je prehod v avtomatizirano in podatkovno podprto pridelavo hrane neizogiben in ključen za prihodnjo konkurenčnost slovenskega kmetijstva.